Kako je mogoče, da je Nemčija, ki velja za zibelko discipline in reda, sprejela tako progresiven korak? Odgovor je preprost. Legalizacija konoplje ni sinonim za odsotnost pravil. Nasprotno, gre za uvedbo novih pravnih okvirov, ki omogočajo varnejšo in pravičnejšo regulacijo konoplje. Bolj plastično – to je proces dekriminalizacije uporabnikov in modernizacije zakonodaje, ki natančno ureja uporabo v medicinske namene, raziskovalne aktivnosti, proizvodnjo ter osebno uporabo. Torej uvaja predpise, primernejše za današnji čas in družbo, ki predstavljajo rešitve problematik, ki so nastale v zadnjih desetletjih kot posledica prohibicije. Ključno vprašanje pa ostaja: kako je Nemčija to storila?

Uporaba konoplje v medicinski rabi je bila v Nemčiji sprejeta že leta 2017. Z letom 2023 je bila količinska omejitev predpisane medicinske konoplje odstranjena. Leta 2021 je koalicija sprejela sporazum, ki je napovedal legalizacijo nadzorovane distribucije konoplje odraslim za rekreativno uporabo. V naslednjem letu so sledili številni strokovni posveti in predstavitev dvostebrnega modela legalizacije konoplje ter objava osnutkov nove nemške zakonodaje. V letu 2023 se je ta, po pogovorih z Evropsko komisijo, še spreminjala, in sicer vse do vložitve zakona v spodnjem domu parlamenta, ki je zakon z veliko večino potrdil. Kaj ta zakon prinaša? Nov zakon konopljo odstranjuje s seznama prepovedanih drog. To omogoča varnejši in lažji dostop do konoplje tistim, ki jo uporabljajo v medicinske in osebne namene, ter močno razbremeni omejitve pri raziskovalnih dejavnostih akademskih in gospodarskih subjektov. Kot že omenjeno, je ureditev dvostebrna. Prvi steber predstavlja sprejeta nacionalna pravna ureditev, dekriminalizacija konoplje, ureditev samokultiviranja in ustanovitev konopljinih klubov z namenom neprofitne oskrbe uporabnikov. Drugi steber pa bo – če bo za to prejel dovoljenje Evropske komisije – predstavljal zakonodajo, ki bo zagotovila bolj celosten pristop k raziskovanju družbenih učinkov legalizacije konoplje v obliki pilotnih projektov. Nemška zakonodaja tako dovoljuje samokultiviranje do treh ženskih rastlin za osebno uporabo odraslih posameznikov za gospodinjstva ter samokultiviranje v nekomercialnih konopljinih klubih in posledično distribucijo vršičkov konoplje med svoje člane. Omenjene klube bo licencirala in nadzorovala država. Distribucija bo omejena na 50 gramov psihoaktivne konoplje na odraslega posameznika mesečno. Odrasli posamezniki pa bodo lahko enkratno posedovali največ 25 gramov psihoaktivne konoplje na prostem. Kajenje bo prepovedano na javnih površinah v neposredni bližini šol in športnih objektov. Prav tako bodo konopljini klubi strateško postavljeni na način, da bodo čim bolj oddaljeni od omenjenih objektov. Očitno je, da tovrstna zakonodaja močno poudarja preventivne ukrepe za zaščito mladoletnih in stremi k zmanjšanju črnega trga.

Slovenija, zaznamovana z večdesetletno nedorečenostjo na področju prepovedanih drog, se ponovno prebuja. Februarja se je po osmih letih odvil državni posvet o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v medicini in industriji, ki sta ga organizirala Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in Državni svet Republike Slovenije. Polna dvorana je gostila predstavnike stroke, ministrstev, nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti. Posvet se je začel z razpravo o uporabi konoplje v medicini, ki je v Sloveniji delno omogočena, a še vedno obremenjena s številnimi omejitvami. Te omejitve ne le otežujejo dostop do zdravljenja za tiste, ki bi dokazano lahko imeli od uporabe medicinske konoplje koristi, ampak tudi zavirajo raziskovanje zdravilnih zmožnosti te rastline. Strokovnjaki so delili primere uspešnih kliničnih praks uporabe konoplje pri zdravljenju določenih bolezni (npr. trdovratne epilepsije, multiple skleroze ipd.) ter ob tem poudarili pomembne raziskovalne izzive, s katerimi se spoprijemajo. Jasno je bilo, da na tem področju ne primanjkuje ne znanja ne volje. Slovenija se lahko pohvali z naborom izvrstnih raziskovalcev, ki jih na žalost omejuje visok zid prohibicije. Bizarno je, da zakonodaja omejuje raziskovalne projekte, katerih namen je izključno družbena blaginja in napredek.

Raziskave s konopljo, ki vsebuje manj kot 0,3 odstotka THC, so sicer manj omejene, ko pa gre za konopljo, ki ta prag presega – ob tem gre tudi za tisto, ki je uporabna za zdravljene v medicini – postane pridobivanje dovoljenj prava birokratska nočna mora. Zaradi diskrecijskega odločanja Ministrstva za zdravje, ki obenem omogoča določeno prilagodljivost, po drugi strani pa ustvarja arbitrarno tveganje, to pomeni, da nekatere raziskovalne subjekte brez utemeljenega razloga pusti pred zaprtimi vrati. Razlog za to je – verjeti ali ne – neurejenost statusa konoplje in posledično neobstoj pravnega akta, ki bi to področje urejal in katerega glavni namen bi bil omogočiti čim večji obseg raziskovanja pod ustreznimi predpisi in varnostnimi pogoji.

Pomembno je poudariti tudi vlogo konoplje v gospodarstvu, saj se ta ponaša z velikim potencialom v prehrani, kozmetiki, gradbeništvu in še mnogih drugih panogah. Gospodarski subjekti so pogosto podvrženi eksperimentalnim raziskavam, ki so velikokrat podprte z visokimi naložbami in so zato pomemben člen državne inovacijske politike. Tudi na tem področju se spopadamo z nejasnimi smernicami in še bolj nejasnimi načrti, kako bi lahko zakonodajo prilagodili, da bi bila ta v naši državi smiselna.

Posvet je bil več kot samo razprava o konoplji. Kazal je na širše vprašanje o tem, kako Slovenija pristopa k inovacijam in morebitnim spremembam v zakonodaji, ki bi lahko imela širok družbeni vpliv. Legalizacija konoplje v Nemčiji ni zgolj pravna ali politična reforma, temveč kaže na širšo družbeno in kulturno spremembo, ki presega meje ene države. Predstavlja odlično priložnost za refleksijo o vrednotah, ki jih kot družba negujemo, in odprtosti do sprememb, ki lahko prispevajo k bolj zdravi in pravičnejši družbi. Dejstvo je, da stojimo na razpotju. Predlagam, da sledimo zgledu Nemčije, ki si drzne preseči okostenele politike in predsodke ter sprejme napredne zakonodajne spremembe, ki temeljijo na znanstvenih pričevanjih in zasledujejo družbeno blaginjo. Če bomo pri tem neučinkoviti ali pa odklonilni, lahko ostanemo ujeti v senci preteklosti ter zamudimo priložnosti razvoja in blagostanja. Ponavljam svojo glavno misel o legalizaciji konoplje: “Prihodnost konoplje ni zgolj v liberalnejši ureditvi, temveč predvsem v njenem celostnem razumevanju in odgovorni uporabi, ki mora biti podkrepljena z znanstvenimi spoznanji in družbeno soodgovornostjo.”

Avtor: Matej Svetina

Posledica opisanega je delna prohibicija konoplje v Združenih državah Amerike v začetku dvajsetega stoletja, ter kasnejši sprejem konvencije Organizacije združenih narodov o mamilih v začetku druge polovice dvajsetega stoletja, ki je konopljo uvrstila v najstrožji nadzorni režim in jo v celoti prepovedala. Vzrok leži v takratnem pokroviteljskem odnosu do subkultur, ki so jo spremljale, in nepoznavanju njenih fizioloških ter psiholoških učinkov. Zaradi popolne prohibicije so bile v zahodnem svetu raziskave konoplje praktično nemogoče, kar je v času razvoja tehnologije na področjih medicine in farmacije, ironično, še dodatno prispevalo k nepoznavanju rastline in njenih učinkov, ter ji dalo nazadnjaški pridih.

Status konoplje se je v zadnjih dveh desetletjih ponekod precej spremenil. V državah, kot so Malta, Nizozemska, delno tudi Španija in Švica, ter upajmo, da bo kmalu enako tudi v Nemčiji in na Češkem, je zakonodaja glede konoplje bolj liberalno urejena kot v ostalih evropskih državah, vključno s Slovenijo. Pri nas zakonodajo na področju konoplje sestavljajo predpisi, izdani s strani evropskih institucij, ter nacionalna zakonodaja, ki mora biti usklajena s pravnim redom Evropske unije in z usmeritvami Sveta Evrope. Regulacija promet in kultivacijo konoplje še vedno prepoveduje. Izreden primer je gojenje izbranih vrst konoplje, namenjenih izključno za prehranske in industrijske namene, na podlagi posebnega dovoljenja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Prav tako je prepovedana njena uporaba v osebne in delno tudi v medicinske namene. 

Dovoljena je v določenih specifičnih primerih, kot na primer pri zdravljenju trdovratne epilepsije. Posedovanje konoplje s psihoaktivnimi učniki je v Sloveniji dekriminalizirano, kar pomeni, da posedovanje manjših količin konoplje za lastno uporabo ni kaznivo dejanje, temveč prekršek. Še vedno gre za nezakonito početje, a dejanje ni podvrženo kazenski obravnavi. Kazni za taka dejanja so praviloma prekrškovne sankcije, kot na primer denarne kazni. Mejna količina, ki se upošteva za lastno uporabo, ni natančno določena, torej smo v primeru kazenskega postopka prepuščeni prosti presoji sodnika. Zakonodaja, zlasti kazenska, ima veliko simbolno moč in vzgojno funkcijo, saj oblikuje predstave in zarisuje okvirje dobrega in slabega. Z drugimi besedami: pove nam, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj odklonilno ravnanje. Zato tudi prekršek posedovanja manjših količin konoplje za lastno uporabo nakazuje na kršenje družbenih norm in deviantnost, kar predstavlja enega izmed razlogov, zakaj so subkulture, ki jih spremlja konoplja ter njeni uporabniki stigmatizirani in v očeh družbe večkrat zaničevani.

V kontekstu razprave o uporabi konoplje in dejanski podpori Slovencev za legalizacijo konoplje je pomembna jasna slika o količinah letne uporabe ter o številu dejanskih uporabnikov konopljinih izdelkov in psihoaktivne konoplje. Omenjene statistične podatke je za Slovenijo precej težko pridobiti, saj se jih večina nanaša na psihoaktivno konopljo, ki vsebuje THC in velja za prepovedano drogo. Po drugi strani pa je o CBD, CBG, sintetičnih kanabinoidih in necvetnih oblikah konoplje zelo malo znanega. V industrijskem sektorju je tako konoplja pogosto uporabljena za kozmetične in prehrambne izdelke. Pri tem pa je natančna količina uporabljene konoplje težko izračunljiva. Pomanjkanje podatkov je posledica nezakonitega statusa konoplje in razmeroma kratkega obdobja prisotnosti CBD in z njim povezanih izdelkov na trgu. Nacionalni inštitut za javno zdravje v Nacionalnem poročilu o razmerah na področju drog navaja, da je bilo leta 2018, v starostni skupini med 15 in 64 let, več kot 280.000 tisoč Slovencev, ki so psihoaktivno konopljo z vsebnostjo THC zaužili vsaj enkrat v svojem življenju. Ob tem pa je pomembno poudariti, da trend številčnosti uporabnikov raste; primeroma se je po raziskavah iz leta 2012 do leta 2018 število uporabnikov povečalo za približno 5 odstotkov; posledično lahko sklepamo, da je številka danes še višja.

Kljub dokazani široki razširjenosti psihoaktivne konoplje v naši družbi je pogovor o tej tematiki pogosto obremenjen z negativno konotacijo. Še vedno se soočamo s paradoksalnim razumevanjem konopljinih učinkov na posameznika in družbo. Da ne bo pomote, zavedati se moramo, da ima konoplja poleg številnih pozitivnih tudi negativne učinke, tako kot druge substance, ki so pogosto prisotne v družbi, na primer alkohol. Ta je globoko zakoreninjen v naši kulturi in družbenih običajih ter je del našega vsakdana. Prisoten je na vseh pomembnih življenjskih dogodkih – od rojstev do pogrebov – in je pogosto znak družabnosti in gostoljubja. Študija Škodljivost drog v Združenem kraljestvu, objavljena v ugledni medicinski reviji The Lancet, ugotavlja, da so negativni vplivi uživanja psihoaktivne konoplje na posameznika in družbo manjši kot pri uživanju alkohola. Da razjasnim, s tem ne podajam vrednostne sodbe o uživanju alkohola. Kljub temu pa je ironija očitna. Kako razložiti družbeni razcep med objektivnim znanstvenim pričevanjem in družbeno sprejemljivostjo? Več kot očitno se, na žalost, pogosto zgodi, da tradicija in stigmatizacija, ki jo povzroča prohibicija, ter ustaljene družbene norme, prevladajo nad znanstvenimi spoznanji.

Sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika vlade, Metka Paragi, je letos septembra na poslovni konferenci o konoplji na Bledu (ICBC Bled) dejala, da podatki kažejo, da trenutno osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje, zlasti v medicinske namene. Zaradi ostrih predpisov na nacionalni in evropski ravni, ki med drugim povzročajo številne družbene problematike, Slovenija ne izkorišča svojega polnega potenciala na področju raziskav o konoplji in industrije, povezane z njo. Želimo si, da bi odločevalci prepoznali problematike, ki jih spremlja trenutna ureditev ter stopili v korak z drugimi evropskimi državami, ki si v zadnjih letih pomembno prizadevajo za ustrezno regulacijo konoplje. Prihodnost konoplje ni zgolj v liberalnejši ureditvi, temveč predvsem v njenem celostnem razumevanju in odgovorni uporabi, ki mora biti podkrepljena z znanstvenimi spoznanji in družbeno soodgovornostjo.

Avtor: Matej Svetina

V Sloveniji je trenutno več kot 80000 uporabnikov, ki so konopljo uporabljali v preteklem letu. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (1993-2012) pa je vsako leto zabeleženih približno 2.000 kaznivih dejanj, povezanih s konopljo. Letna poročila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) razkrivajo, da ima Slovenija med evropskimi državami eno najvišjih stopenj zasegov konoplje, evidentiranih kaznivih dejanj in prekrškov. Te povišane stopnje kažejo na pretirano osredotočenost na kaznovanje uporabnikov drog, namesto da bi kazale na učinkovitost kazenskega pregona ali veliko razširjenost kriminala. (26)

Uradni policijski statistični podatki kažejo, da se več kot 50 % vseh kazenskih preiskav nanaša na primere povezane z drogami, pri čemer je konoplja najpogostejša droga (vsaj 70 %). V nasprotju z EU, kjer kazniva dejanja predstavljajo približno 18 % primerov, prekrški pa 82 % primerov povezanih z drogami, je v Sloveniji delež primerov približno 30 % za kazniva dejanja in 70 % za prekrške povezane z drogami. (27)

V spodnji preglednici je prikazana razširjenost s prepovedanimi drogami v povezavi s kaznivimi dejanji  storjenih po slovenski zakonodaji, za leto 2007. (26)

Poleg tega se je število odkritih posebej prilagojenih prostorov za gojenje konoplje leta 2021 zmanjšalo, policija pa meni, da se uporabljene metode in oprema izboljšujejo, zaradi česar se veča letna proizvodnja. V letu 2021 je policija odkrila 56 posebej prilagojenih prostorov za gojenje konoplje, kar je 14 manj kot leto prej, vendar je zasegla skoraj polovico manj rastlin konoplje kot leta 2020. (28)

Nasilna kazniva dejanja povezana s konopljo

V Sloveniji ni javnih podatkov o nasilnih kaznivih dejanjih v povezavi z uporabo konoplje. Po podatkih kanadske študije je alkohol najpogosteje zlorabljena snov, vključena v nasilna dejanja, in sicer v vsaj 24 % kaznivih dejanj. Za primerjavo, konoplja je vpletena v 3 do 6 % incidentov, kokain pa v 8 do 11 %. Avtorji študije so tudi ugotovili, da je od 17 % do 24 % storilcev kaznivih dejanj storilo z namenom pridobiti sredstva za nakup določenih drog, najpogosteje kokaina. Med dolgotrajnimi uporabniki konoplje je manj kot 5 % sodelovalo pri kriminalnih dejanjih (kot sta kraja ali rop), da bi si jo priskrbeli. Najpogostejša nezakonita dejavnost, povezana z oskrbo s konopljo, je bila njena prodaja. (29)

Poleg tega je bil mit, da uporaba konoplje povzroča nasilje in deviantno vedenje, zavrnjen že leta 1944, ko je odbor LaGuardia objavil prvo poglobljeno študijo o učinkih kajenja konoplje. Študija je pokazala, da zgolj uporaba konoplje ne vodi do nasilnih kaznivih dejanj. (30) Podobne rezultate lahko opazimo v novejših študijah iz Evropskih držav.

Vzamimo za primer novejšo longitudinalno študijo iz norveške populacije, kjer so preverjali povezavo med kaznivimi dejanji in uporabo konoplje med mladostniki (15-20 let) in mladimi odraslimi (20-27 let). Na začetku študije so izvedli vprašalnik za 15 in 20 letnike glede uporabe konoplje. Ugotovili so, da od 63 15 letnikov jih je 4,7% poskusilo konopljo ter 15,8% od 214 20 letnikov je konopljo uporabljalo v zadnjem letu. Nato so skozi leta spremljali mladostnike do 20 leta in mlade odrasle do 27 leta in beležili pojavnost kaznivih dejanj. Statistična analiza je pokazala signifikantno povezavo med uporabo konoplje in vsemi kaznivimi dejanji, kar pomeni, da je med uporabniki konoplje bila večja pojavnost kaznivih dejanj. Ključen podatek, ki so ga raziskovalci pokazali je, da je večina teh kaznivih dejanj bilo povezanih z uporabo, posedovanjem, tihotapljenjem in preprodajo konoplje. Ko so odstranili kazniva dejanja povezana z prohibicijo konoplje se je izkazalo, da ni statistične razlike med uporabniki konoplje in posamezniki, ki konoplje ne uporabljajo. To pomeni, da uporaba konoplje ne poveča kaznivih dejanj, ki niso povezane z uporabo konoplje kot so nasilna dejanja in kriminalna korist. (31)

Stroški povezani s pregonom konoplje

Na žalost ni natančne številke, ki bi odgovorila na vprašanje o stroških, povezanih samo z izvrševanjem zakonov o konoplji v Sloveniji. Vendar je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da so skupni stroški, povezani z drogami, leta 2016 predstavljali 0,03 % bruto domačega proizvoda (BDP) in da se je ta delež v zadnjem desetletju gibal med 0,02 % in 0,03 % BDP. (32) Legalizacija konoplje bi bistveno razbremenila tožilstvo, pravosodni sistem in policijo pri kaznivih dejanjih, povezanih s konopljo. Posledično bi lahko omenjeni državni organi svoj čas, energijo in sredstva usmerili v pregon resnejših kriminalnih dejavnosti. Učinki bi bili nenazadnje precejšnji, saj je zdaj več kot 50 % vseh kriminalističnih preiskav opravljenih ravno na področju drog, od tega večinoma konoplje, vsaj 70 %. (27)

Literatura:

26. Cahunek T. Predlogi politike za ureditev statusa konoplje v slovenski zakonodaji : magistrsko delo [Internet] [thesis]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; 2011 [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=20086

27. Nolimal D, Kohek M. KONOPLJA, ETIKA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST. [citirano 4. december 2023]; Dostopno na: https://www.irdo.si/skupni-cd/cdji/cd-irdo-2015/referati/06-dusan-nolimal,-maja-kohek-p.pdf

28. Jandl M, Drev A, Grom AH, Čolaković AB, Kvaternik I. Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2022.

29. Godec Andreja. RUP – Potencialni učinki legalizacije konoplje v Republiki Sloveniji na prilivno stran proračuna : magistrska naloga [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=9531&lang=slv&prip=dkum:9161283:d2

30. 1938 | Mayor LaGuardia Commissions Academy Report on Marijuana Usage | New York Academy of Medicine [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://www.nyam.org/175th/175th-timeline/mayor-laguardia-commissions-academy-report-marijuana-usage/

31. Pedersen W, Skardhamar T. Cannabis and crime: findings from a longitudinal study. Addiction. 2010;105(1):109–18.

32. Slovenia, Country Drug Report 2019 | www.emcdda.europa.eu [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://www.emcdda.europa.eu/publications/country-drug-reports/2019/slovenia_en

Najprej moramo razdeliti sivi in nezakoniti trg. Če si najprej ogledamo nezakoniti trg z analizo študije, ki smo jo omenili zgoraj, tj. Ekonomska analiza nezakonitega trga marihuane v Sloveniji. V študiji so raziskovalci anketirali 730 oseb, ki so uživale marihuano, in koliko marihuane so zaužile. Te podatke so ekstrapolirali na raziskavo NIJZ o uživanju konoplje v slovenskem prebivalstvu. Na podlagi raziskave NIJZ iz leta 2012 so ugotovili, da je bilo v letu 2012 zaužitih približno 2,91 tone konoplje. Uporabili smo iste podatke iz študije in jih uporabili za raziskavo NIJZ iz leta 2018 ter ugotovili, da je bila skupna količina zaužite konoplje v letu 2018 približno 3,80 tone. (7) (8) (9)

Na drugi strani je sivi trg težje analizirati, saj ni nacionalnih razlik za konopljo, ki se uporablja za pridelavo cvetov, semen in vlaken. Trenutno so na voljo le podatki o celotni površini, ki je namenjena za gojenje konoplje. Na podlagi poročila je bilo v letih 2014-2015 obdelovanih 500 hektarjev konoplje, leta 2022 pa 150 hektarjev. Navedli so tudi, da je razlog za zmanjšanje proizvodnje predvsem negotovost v pravni ureditvi konoplje, tako na evropski kot državni ravni. Na podlagi poročila je razvidno, da se je proizvodnja konoplje v Sloveniji zmanjšala, po drugi strani pa je v Evropi, kot smo navedli zgoraj, prišlo do povečanja proizvodnje. V EU se je leta 2022 obdelalo okrog 33 020 hektarjev  kar predstavlja približno 179 020 ton konoplje. V osnovi daje en hektar približno 5 ton konoplje (celotna rastlina in ne samo cvet). Na podlagi teh podatkov ni mogoče oceniti količine za posamezne produkte konoplje, saj ni navedeno, ali gre za pridelavo semen, vlaken ali cvetov. Na podlagi donosnosti proizvodnje konoplje v ZDA, lahko vidimo, da en hektar pridelanih semen predstavlja 1000 dolarjev prihodkov, za vlakna 3000 dolarjev, za cvetove pa 39 000 dolarjev. (12) (13) (20)

Cene konoplje v Sloveniji

Urad Združenih narodov za droge in kriminal je v svetovni študiji o maloprodajnih in veleprodajnih cenah konoplje za Slovenijo leta 2010, navedel naslednje ugotovitve: maloprodajna cena enega grama cveta konoplje s koncentracijo THC od 0,1 % do 23,6 % (povprečje 7,4 %) je v povprečju znašala 6,5 EUR (izračunano kot 8,6 USD, pomnoženo s povprečnim menjalnim tečajem 0,7551 EUR/USD za leto 2010). Veleprodajna cena enega kilograma konoplje s podobnim razponom koncentracije THC je bila povprečno ovrednotena na 2 310 EUR. Najnovejši podatki iz leta 2021 navajajo, da je povprečna maloprodajna cena konoplje v Sloveniji znašala približno 5,1 EUR za gram (5,93 USD; povprečni menjalni tečaj 0,855 EUR/USD) s koncentracijo THC od 0 % do 16,9 % (povprečno 3,7 %) (21)

V raziskavi Ekonomska analiza trga nezakonite marihuane v Sloveniji so avtorji ocenili, da se je maloprodajna cena visokokakovostnega cvetja nezakonite konoplje s THC gibala med 6 in 8 EUR na gram. (9)

Na podlagi tržne raziskave vodilnih slovenskih ponudnikov izdelkov CBD iz konoplje smo ugotovili, da en gram cvetov konoplje CBD stane med 6,5 in 10 EUR. (22) (23)

Uvožena konoplja v Slovenijo

Uvoz konoplje v Slovenijo je težko opredeliti. Legalni izdelki iz konoplje zajemajo različne sektorje, vključno s farmacevtskimi izdelki, kozmetiko, prehranskimi dopolnili, industrijo, kmetijstvom in drugimi. Ti izdelki si zaradi svoje raznolikosti pogosto delijo podobnosti z drugimi izdelki v istih panogah, zaradi česar nomenklatura ne opredeljuje jasno, ali ta nabor vključuje samo dovoljene izdelke iz konoplje. (21)

Podatkov o uvozu nezakonite konoplje ni na voljo. Obstajajo le različne študije o primerih zasežene konoplje. Spremembe količin v preteklih letih ne kažejo nujno na povečanje uvoza konoplje v Slovenijo, saj je bila lahko namenjena v drugo državo ali pa je vlada v tistem letu namenila več sredstev za kazenske ukrepe. Edini podatek, ki ga imamo na voljo, je skupno število kaznivih dejanj, povezanih s prometom z drogami (za vse prepovedane droge), ki je bilo 1396 za leto 2020 in 1293 za leto 2021. Medtem ko je bilo kaznivih dejanj uporabe ali posedovanja drog 3791 v letu 2020 in 3946 v letu 2021. Drugi razpoložljivi podatek je skupni obseg zasežene konoplje, ki je leta 2020 znašal 1412 ton konoplje, leta 2020 pa 1205 ton (vsa konoplja: uvožena in doma pridelana v Sloveniji). (21)

Vrednost črnega in sivega trga s konopljo v Sloveniji

Na podlagi podatkov raziskave NIJZ iz leta 2018 in študije z naslovom Ekonomska analiza trga ilegalne marihuane v Sloveniji” smo ocenili, da je bilo v letu 2018 porabljenih približno 3,8 tone konoplje. Če upoštevamo, da gram konoplje na črnem trgu stane približno 6-8 EUR, bi to pomenilo, da se vrednost trga konoplje giblje med 23 in 30 milijoni EUR. Skupna tržna vrednost bi lahko bila tudi večja, saj je bilo v študiji omenjeno, da je poročanje o uporabi manjše kot v resnici in maloprodajna cena bi lahko bila višja, kot je na črnem trgu. Če ocenimo, da bi trošarina skupaj z davkom znašala približno 80 % maloprodajne cene (% za škatlico cigaret), bi lahko trg konoplje prinesel približno 18-24 milijonov evrov davkov. To pomeni, da bi imel prodajalec za vsak prodani gram od 1,2 do 1,6 EUR  tržne marže. Problem visoke davčne stopnje pomeni, da mali ponudniki ne bi bili dobičkonosni, saj mala podjetja za proizvodnjo enega grama cvetov konoplje potrebujejo okrog 1,5-2 EUR. To pomeni, da bi bila maloprodajna cena konoplje v osnovi lahko višja od 6-8 EUR na gram, večja podjetja pa bi verjetno prevzela trg zaradi nižjih proizvodnih stroškov množične proizvodnje. Pomembno je opozoriti, da bi bila lahko davčna stopnja in trošarina za konopljo drugačna kot na primer za škatlico cigaret. V primeru, da bi bil davek in trošarina enaka kot za tobak (22-odstotni davek, 35-odstotna trošarina + 40 EUR na kilogram), bi to pomenilo 58 % davka na maloprodajno ceno konoplje na kilogram. To pomeni, da bi lahko trg konoplje prinesel približno 13-17 milijonov evrov davkov, prodajalec pa bi imel prodajno maržo v višini 2,5-3,3 EUR. Tako bi lahko imeli dobiček tudi lastniki manjših podjetij. Dokler ne poznamo davčne stopnje in trošarin, ne moremo ničesar trditi z gotovostjo, vendar bi po vsej verjetnosti skupna davčna stopnja znašala nekje med 58 % in 80%. V obeh primerih bi davčni prihodki zadoščali za kritje izdatkov povezanih z drogami, ki po ocenah znašajo približno 0,02-0,03 % (10-16 milijonov EUR) slovenskega BDP (53,28 milijarde EUR).). (7) (8) (9) (24) (25)

Glede sivega trga je težko predvideti tržno vrednost, saj imamo na voljo le podatke o celotni proizvodnji konoplje, medtem ko nimamo podatkov o konoplji, ki se goji zgolj za pridelavo cvetov z visoko vsebnostjo CBD. Glavna težava trenutnih cvetov CBD, ki se prodajajo na slovenskem trgu,  je nepravilna obdavčitev, saj se prodajajo kot dišave, večina potrošnikov pa uporablja cvetove za kajenje.

Literatura:

7. Drev A, Grom AH, Čolaković AB, Frič A. REPORT ON THE DRUG SITUATION 2018 OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA.

8. Jandl M, Grom AH, Drev A, Čolaković AB, Frič A. REPORT ON THE DRUG SITUATION 2021 OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA.

9. Verbič M, Čok M, Perić P. An economic analysis of the illegal marijuana market in Slovenia. Econ Res-Ekon Istraživanja. 1. januar 2019;32(1):657–72.

12. Prohibition Partners [Internet]. [citirano 25. oktober 2023]. The European CBD Report Health and Wellness. Dostopno na: https://prohibitionpartners.com/reports/the-european-cbd-report-health-and-wellness/

13. Hemp [Internet]. [citirano 25. oktober 2023]. Dostopno na: https://agriculture.ec.europa.eu/farming/crop-productions-and-plant-based-products/hemp_en

20. Zgonik S. N1. 2022 [citirano 1. november 2023]. Konoplja letos v Sloveniji rasla na najmanjši površini v zadnjem desetletju. Dostopno na: https://n1info.si/novice/slovenija/konoplja-letos-v-sloveniji-rasla-na-najmanjsi-povrsini-v-zadnjem-desetletju/

21. United Nations : Office on Drugs and Crime [Internet]. [citirano 4. december 2023]. World Drug Report 2023 – Statistical Annex. Dostopno na: //www.unodc.org/unodc/en/data-and-analysis/wdr2023_annex.html

22. CBD konopljini vršički [Internet]. CBDshop.si. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://cbdshop.si/trgovina/cbd-vrsicki/

23. CBD konopljini vršički [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://kanabi.si/cbd-vrsicki

24. Bruto domači proizvod po: MERITVE , LETO. SiteTitle [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0301910S.px/table/tableViewLayout1/

25. Hoffer A. Tax Foundation. 2023 [citirano 2. november 2023]. Cigarette Taxes in Europe. Dostopno na: http://taxfoundation.org/data/all/eu/cigarette-tax-europe-2023/

Preden se poglobimo v poglavje o statističnih podatkih, moramo najprej pojasniti razliko med glavnimi spojinami konoplje, imenovanimi kanabinoidi. Kanabinoidi so spojine, ki so značilne za rod rastlin, imenovan Cannabis. Glavni trije naravno prisotni kanabinoidi so CBGA (kanabigerolna kislina), Δ9-THCA (Δ9-tetrahidrokanabinolna kislina) in CBDA (kanabidiolna kislina). CBGA je matična molekula vseh kanabinoidov, ki se pozneje z encimskimi reakcijami pretvori v Δ9-THCA ali CBDA, kot vidimo na spodnji sliki. Zaradi tega zaporedja reakcij se CBGA običajno nahaja v manjših količinah, ker se ga večina pretvori. Ko so CBGA, Δ9-THCA in CBDA izpostavljeni vročini, se iz kislih oblik pretvorijo v tako imenovane aktivne oblike: CBG (kanabigerol), Δ9- THC (Δ9-tetrahidrokanabinol) in CBD (kanabidiol). Na tej točki je pomembno vedeti, da imajo različni sorte konoplje različne gene, ki lahko vsebujejo pretežno THC ali CBD. Sorte z manj kot 0,3 % THC, se imenujejo hemp in se uporabljajo pretežno v kmetijstvu za proizvodnjo vlaken, semen in olja CBD. Sorte z visoko vsebnostjo THC se imenujejo marihuana, ki je v večjem delu sveta nezakonita in se večinoma uporablja za proizvodnjo prepovedanih drog. (5)

Omeniti moramo tudi različne mehanizme delovanja zgoraj omenjenih molekul na človeško telo. THC je delni agonist (delno aktivira) receptorja CB1, ki ga najdemo predvsem v možganih. Delna aktivacija receptorja CB1 povzroči evforijo, sproščenost in antinocicepcijo (zmanjša občutek bolečine). Zaradi evforičnega učinka THC, se konoplja že stoletja uporablja kot rekreativna droga, kar je pripeljalo tudi do njene neizogibne prepovedi. Po drugi strani pa THC veliko obeta tudi na medicinskem področju kot analgetik (zdravilo proti bolečinam), antiemetik in antikonvulziv. THC deluje tudi kot delni agonist na receptorjih CB2 in drugih receptorjih, kar bi lahko pojasnilo tudi nekatere njegove druge učinke  CBD po drugi strani deluje tako, da je delni agonist receptorjev CB2 in aktivira nekatere druge receptorje. Nekatere zgodnje klinične študije kažejo, da bi lahko CBD pomagal pri anksioznosti, kognitivnih in gibalnih motnjah, bolečini in epileptičnih napadih. V nasprotju s THC, CBD deluje kot antagonist CB1 (blokira aktivacijo) ali kot negativni alosterični modulator CB1, kar pomeni, da bi lahko CBD potencialno zmanjšal toksične učinke THC in privedel do varnejšega profila delovanja, ko sta obe spojini prisotni v konoplji. CBG se po učinkih nahaja nekje med THC in CBD, saj je CBG šibek delni agonist CB1 in CB2. CBG  deluje tudi kot močan agonist ɑ-2 adrenoceptorja, antagonist serotoninskega receptorja 5-HT1A in agonist na receptorju PPARγ. Ker je bil CBG odkrit po THC-ju in CBD-ju še vedno ni dovolj študij, da bi lahko sklepali o njegovi učinkovitosti. Nekaj obetavnih rezultatov za uporabo CBG-ja je pri nekaterih vrstah raka, pri presnovnem sindromu (sladkorna bolezen tipa dva in hipertenzija) in kot nevroprotektivno sredstvo. (5) (6)

Letna uporaba konoplje v Sloveniji

Statistične podatke o konoplji za Slovenijo je precej težko pridobiti, zlasti ko gre za količino zaužite konoplje. Večina podatkov se osredotoča na konopljo z visoko vsebnostjo THC, ki v Sloveniji velja za prepovedano drogo. Po drugi strani pa je zelo malo znanega o CBD, CBG, sintetičnih kanabinoidih in drugih oblikah konoplje kot je smola in olje. Na pomanjkanje podatkov najverjetneje vpliva nezakonitost konoplje in to, da je CBD (in z njim povezani izdelki) na trgu relativno kratek čas. V naslednjih poglavjih bomo pregledali uporabo konoplje za različne skupine izdelkov.

Uporaba THC konoplje

V tem poglavju bomo naredili pregled THC konoplje, ki je najbolj uporabljana in problematična vrsta konoplje. Iz NIJZ raziskave iz leta 2012 (starostna skupina 15-64 let), je bilo 15,8% uporabnikov, ki so konopljo poskusili vsaj enkrat v življenju , 4,4 % uporabnikov v zadnjem letu in 2,3 % uporabnikov v zadnjem mesecu. Če primerjamo podatke iz leta 2012 s podatki iz zadnje raziskave, opravljene leta 2018, lahko opazimo jasno povečanje števila uporabnikov konoplje, in sicer na 20,7 % uporabnikov, ki so konopljo poskusili vsaj enkrat v življenju, 5,9 % uporabnikov v zadnjem letu in 3 % uporabnikov v zadnjem mesecu. Na podlagi teh podatkov smo s pomočjo demografskih podatkov za Slovenijo izračunali število uporabnikov konoplje znotraj vsake skupine. Vse ocene so na voljo v spodnji preglednici. (7) (8)

Študija iz leta 2015, imenovana Ekonomska analiza nezakonitega trga marihuane v Sloveniji, je ocenila skupno količino uživanja konoplje v Sloveniji. (9) Iz spletne ankete, ki so jo izvedli med januarjem in aprilom 2015, so pridobili 730 veljavnih odgovorov uporabnikov konoplje. V nadaljevanju so pridobljene odgovore razširili na projekcijo uporabnikov konoplje na podlagi NIJZ raziskave iz leta 2012, ki predpostavlja da je v Sloveniji 61459 uporabnikov, ki so konopljo uporabili v zadnjem letu. To skupino so pozneje nadalje razdelili v štiri skupine:

1) redki uporabniki (29.471) (1-11x letno),

2) redni uporabniki (20.626) (11-50 x letno),

3) intenzivni uporabniki (6637) (51-250 x letno) in

4) problematični ali težki uporabniki (4725) (250 ali več x letno).

Na podlagi spletne ankete so tudi ugotovili, da skupina 1 porabi 0,52 g, skupina 2 0,39 g, skupina 3 0,66 g in skupina 4 1,1 g na tipičen dan uporabe. S temi številkami so raziskovalci ocenili, da je bilo leta 2015 v Sloveniji uporabljenih približno 3 tone konoplje. Navedli so tudi, da je možnost poročanja uživanja konoplje nižja kot je realna slika, zato je ocenjena količina 3 tone uporabljene konoplje na leto konservativna. Na podlagi navedene študije smo izračunali skupno količino zaužite konoplje na s pomočjo raziskave NIJZ iz leta 2018. Pri tem izračunu smo uporabili iste parametre iz zgoraj omenjene študije. Namesto leta 2012 smo uporabili skupno število oseb iz najnovejše raziskave NIJZ iz leta 2018. Ocenili smo, da se je količina zaužite konoplje od leta 2012 do leta 2018 povečala za 900 kg. Za lažjo predstavo bi to pomenilo, da je bilo v letih 2012 in 2018 na prebivalca letno zaužitih 1,4 g oziroma 1,8 g konoplje. Navedeno je tudi, da je Slovenija samozadostna država pri oskrbi s konopljo, ki se v večini primerih prideluje v posebno prirejenih notranjih prostorih.  (7) (8) (9) (10)

Uporaba CBD konoplje

V primerjavi s THC se je CBD razširil v različne nove industrije, kot so kozmetika, hrana in pijača, wellness, prehranska dopolnila, medicina in prodaja cvetov konoplje (kajenje). Prednost CBD-ja je, da ne povzroča zastrupitev in da je njegova uporaba varna. Po problematičnem sodnem primeru leta 2017 v Franciji, ki je kasneje prešel na evropsko sodišče, je CBD izgubil oznako narkotika. Sodišče je navedlo, da CBD v skladu s konvencijo ZN iz leta 1961 ne bi smel biti označen kot narkotik, saj nima psihotropnega učinka in se lahko opredeli kot živilo, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji ukrepov EU za varnost hrane. (11) (12)

Trenutno ima CBD status novega živila, ker ga ljudje niso uživali v večji meri pred 15. 5. 1997. Pred letom 1997 so se v EU uživala le konopljina semena, olje iz semen, moka iz konopljinih semen, razmaščena konopljina semena in hladno stisnjeno CBD olje iz cvetov, zato se te oblike konoplje ne štejejo za novo živilo in se lahko v EU tržijo brez odobritve. Za druge izdelke za uživanje, kot je na primer CBD olje, ekstrahirano s CO2, pa je potrebna odobrena vloga Evropske komisije, ki v grobem stane 100 000 €. Veliko prodajalcev CBD olja zaobide to uredbo tako, da svoje olje prodajajo kot kozmetiko, saj je bil CBD leta 2021 vključen v podatkovno bazo kozmetičnih sestavin. Podoben pristop se uporablja za cvete, ki se jasno prodajajo za kajenje, vendar so označeni kot izdelki, ki niso namenjeni uživanju (na primer kot dišave), da bi se izognili predpisom, povezanim s tobakom in nikotinom. (12)

V naslednjem poglavju bomo obravnavali statistične podatke o uporabi CBD v Evropi, saj konkretnih podatkov za slovensko populacijo nismo našli. Za analizo trga smo izbrali poročilo podjetja Prohibition Partners, ki je v različnih evropskih državah anketiralo 5234 ljudi. Raziskava je pokazala, da je približno 11 % ljudi (n=5234) v zadnjem letu uporabljalo izdelke CBD, medtem ko je 4 % ljudi poročalo, da so izdelke CBD že uporabljali v svojem življenju, vendar ne v zadnjem letu. Obetaven podatek je tudi to, da je nekaj več kot 50 % anketirancev že slišalo za CBD. Če si podrobneje ogledamo uporabnike v zadnjem letu (n=1056), lahko iz ankete razberemo, da 16,4% ljudi uporablja izdelke CBD enkrat ali večkrat na dan, 12 % dvakrat ali večkrat na teden, 12,4 % enkrat na teden, 14,4 % enkrat na nekaj tednov, 11,5 % enkrat na mesec in 33,2 % manj kot enkrat na mesec. To pomeni, da je približno 40,4 % uporabnikov v zadnjem letu uporabljalo izdelke CBD vsaj enkrat na teden, kar je približno 3,5 % anketirancev. (12)

Trenutno najbolj priljubljen CBD izdelek je olje v obliki za uživanje ali v kozmetični obliki, drugi je  cvet, tretji so kapsule ali tablete, četrti vejp. To se bo z leti zagotovo spremenilo, saj bo vse več podjetij razvijalo nova živila in pijače z odobrenimi vlogami s strani Evropske komisije, ki omogočajo trženje izdelkov. Na splošno se zdi, da mlada industrija CBD raste z zdravo hitrostjo, saj število potrošnikov vsako leto narašča. Glavna težava v skladu z izdelki CBD ostajajo zakoni in predpisi EU, saj počasi razvijajoče se politike ovirajo stabilnost in rast podjetij. (12)

Rast trga konoplje v EU je razvidna iz povečanja gojenih površin konoplje iz 20540 hektarjev v letu 2015 na 33020 hektarjev v letu 2022 (60 % povečanje) oziroma proizvodnja iz 97130 ton na 179020 ton (84,3 % povečanje). Poleg proizvodnje CBD se konoplja uporablja tudi za proizvodnjo vlaken, hrane in krme, gradbeništvo in proizvodnjo papirja. Za konec bi radi omenili še, da konoplja prinaša tudi številne koristi za okolje. Na primer, en hektar konoplje lahko odstrani 9 – 15 ton CO2, kar je primerljivo z mladim gozdom, le da konoplja raste le 5 mesecev. Pomaga preprečevati bolezni, če se uporablja za kolobarjenje, zahteva malo ali nič uporabe pesticidov in preprečuje erozijo tal. (13)

Uporaba CBG konoplje

Primer CBG bomo obravnavali ločeno, saj spada v novo vejo industrije konoplje. CBG spada v kategorijo manj raziskovanih kanabinoidov, ki šteje okrog 100 različnih kanabinoidov (brez THC in CBD). Vodilna spojina iz te skupine je CBG, ki je že prisoten na evropskem trgu. Leta 2022 je bila v podatkovno zbirko sort rastlin v EU registrirana prva sorta z visoko vsebnostjo CBG-ja. Trenutno te spojine večinoma niso regulirane, a preden lahko kar koli rečemo o manj raziskanih kanabinoidih, morajo slediti korakom CBD, ki je bil razvrščen kot ne narkotična snov, in pridobiti odobritev Evropske komisije. Tudi industrija mora prispevati svoj delež in ne sme zlorabljati psihoaktivnih manj raziskovanih kanabinoidov, ki še niso regulirani, kot je Δ8-THC. Trenutno imajo ti manjši kanabinoidi CBG (1425 EUR/kg), CBN (3013 EUR/kg), CBC (8550 EUR/kg) tudi višje veleprodajne cene kot CBD (443 €/kg). Na temo teh spojin je vsako leto izvedeno vse več raziskovalnih študij, kar pomeni, da imajo v prihodnosti tudi potencial kot zdravilne učinkovine. (12)

Uporaba sintetičnih kanabinoidov

Preden začnemo s tem poglavjem, moramo na kratko opisati učinke in različne kategorije sintetičnih kanabinoidov. To skupino je treba razdeliti na pol sintetične kanabinoide in sintetične kanabinoide. Najbolj priljubljen predstavnik prvih je HHC, ki je narejen iz THC ali CBD preko ene kemijske reakcije. HHC je na trgu EU razmeroma nov, saj so ga slovenski organi prvič odkrili leta 2022. Zdi se, da je HHC varnejši od sintetičnih kanabinoidov, ker je po mehanizmu delovanja bolj podoben THC-ju, saj deluje kot delni agonist na receptorjih CB1 in CB2 ter se veže s šibkejšo afiniteto kot THC. To pomeni, da je HHC šibkejši od THC in na enak način kot THC ne more v celoti aktivirati receptorja. V primerjavi s tem opisom so sintetični kanabinoidi v celoti sintetizirani v laboratoriju z namenom posnemanja učinkov THC. Večina jih ima večjo afiniteto do receptorjev CB1 in CB2, imajo daljši čas delovanja in delujejo kot polni agonisti, kar pomeni, da lahko v primerjavi s THC in HHC dosežejo večji maksimalni učinek receptorja CB1. Zaradi te pomembne razlike so sintetični kanabinoidi nevarnejši in lahko povzročijo resne neželene učinke, kot so kardiotoksičnost, nefrotoksičnost in nevrotoksičnost ali celo smrt. (8) (14) (15)

Glede uporabe sintetičnih kanabinoidov imamo na voljo zelo malo podatkov. Kolikor nam je znano, je bila v Sloveniji izvedena le ena raziskava med študenti slovenskih univerz, v kateri je bilo pravilno izpolnjenih 319 vprašalnikov. Približno 7,9 % študentov je odgovorilo, da so jemali sintetične kanabinoide, 28 % od teh 7,9 % (2,29 % vseh študentov) pa je odgovorilo, da jih še vedno uporabljajo. Po drugi strani je 33,8 % učencev odločno nasprotovalo uporabi sintetičnih kanabinoidov, 53,9 % pa jih verjetno ne bo nikoli poskusilo. Sredinsko skupino je predstavljalo 11,6 % učencev, ki bi jih morda kdaj uporabilo, 0,7 % pa jih je navedlo, da jih zelo verjetno bodo uporabili. Večina anketirancev je sintetične kanabinoide pridobila od prijateljev (64 %), na zabavah (56 %) in pri prodajalcih (24 %). Zanimivo je tudi, da so nekateri odgovorili, da so te droge dobili v spletnih trgovinah (8 %) in lokalnih specializiranih trgovinah s konopljo (12 %). Težava sintetičnih kanabinoidov je, da preden jih regulativni organi prepovejo, ostanejo zakoniti in dostopni tudi v specializiranih trgovinah. Enaka težava je bila v zadnjih letih prisotna pri izdelkih HHC, ki so se lahko prosto prodajali v trgovinah. HHC je bil v Sloveniji prepovedan šele pred kratkim, 30. 11. 2023, saj je bil na seznam prepovedanih snovi dodan 15 dni prej, 15. 11. 2023. (8) (14) (15) (16)

Večina sintetičnih ali pol sintetičnih kanabinoidov so nove spojine, o katerih ne vemo veliko. Zato večina teh spojin predstavlja večje tveganje za zdravje v primerjavi s tradicionalno konopljo THC, saj o njihovih kratkoročnih in dolgoročnih negativnih učinkih vemo zelo malo. (8) (14) (15)

Drugi izdelki iz konoplje

Podatki o vrstah izdelkov iz konoplje so zelo redki. Po podatkih EMCDDA o proizvodnji in trgih konoplje v Evropi 95-99 % Slovencev uživa cvetove konoplje, medtem ko smolo ali hašiš uživa le 1-5 % ljudi. V poročilu je tudi navedeno, da je bila leta 2009 večina nezakonite konoplje pridelana na prostem, vendar je bilo opaziti povečanje pri tehnološko naprednejšem gojenju v zaprtih prostorih, kot je hidroponika. Po podatkih iz leta 2021 lahko sklepamo, da je danes večina konoplje pridelane v zaprtih prostorih, saj je bilo 10x več zasežene konoplje zaprtih prostorih kot na prostem. (17)

Edina študija, ki je z vprašalniki ugotavljala, katere oblike konoplje so bile zaužite, je študija, ki je  bila izvedena v okviru evropskega projekta šolskih raziskav o alkoholu in drogah med 15 in 16 letnimi šolarji. Študija je pokazala, da je konopljo v svojem življenju poskusilo 23,2 % vseh 15 in 16 letnikov. Večina jih jo je uživala v obliki cvetov konoplje (19 %) ali v mešanici s tobakom (17%), v obliki olja iz konoplje (6,5%) in v obliki smole ali hašiša (3,3%). (18)

Uporaba konopljinega olja se pogosto uporablja tudi za samozdravljenje nekaterih bolezni, zlasti pri bolnikih z rakom. Večina teh načinov uporabe ni znanstveno podprta, zato ljudje običajno kupujejo THC olje na črnem trgu. Po podatkih študije iz ZDA se 5 % bolnikov z rakom poslužuje samozdravljenja s konopljinim oljem. Žal v Sloveniji podobna študija še ni bila izvedena, vendar zdravniki domnevajo, da je ta številka precej višja od 5 %. (19)

Literatura:

5. The Pharmacological Case for Cannabigerol | Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics [Internet]. [citirano 23. oktober 2023]. Dostopno na: https://jpet.aspetjournals.org/content/376/2/204.long

6. Shahbazi F, Grandi V, Banerjee A, Trant JF. Cannabinoids and Cannabinoid Receptors: The Story so Far. iScience. 20. junij 2020;23(7):101301.

7. Drev A, Grom AH, Čolaković AB, Frič A. REPORT ON THE DRUG SITUATION 2018 OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA.

8. Jandl M, Grom AH, Drev A, Čolaković AB, Frič A. REPORT ON THE DRUG SITUATION 2021 OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA.

9. Verbič M, Čok M, Perić P. An economic analysis of the illegal marijuana market in Slovenia. Econ Res-Ekon Istraživanja. 1. januar 2019;32(1):657–72.

10. 1_demografija_2017.pdf [Internet]. [citirano 24. oktober 2023]. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2017/1_demografija_2017.pdf

11. Cannabidiol (CBD) is not considered a ‘narcotic drug’ under European law | www.emcdda.europa.eu [Internet]. [citirano 24. oktober 2023]. Dostopno na: https://www.emcdda.europa.eu/news/2020/cannabidiol-cbd-is-not-considered-a-narcotic-drug-under-european-law_en

12. Prohibition Partners [Internet]. [citirano 25. oktober 2023]. The European CBD Report Health and Wellness. Dostopno na: https://prohibitionpartners.com/reports/the-european-cbd-report-health-and-wellness/

13. Hemp [Internet]. [citirano 25. oktober 2023]. Dostopno na: https://agriculture.ec.europa.eu/farming/crop-productions-and-plant-based-products/hemp_en

14. Matjaž MG, Tomašič T. UPORABA KANABINOIDOV.

15. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Hexahydrocannabinol (HHC) and related substances: technical report. [Internet]. LU: Publications Office; 2023 [citirano 26. oktober 2023]. Dostopno na: https://data.europa.eu/doi/10.2810/852912

16. eUprava – Predlog predpisa [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=15805

17. Cannabis production and markets in Europe | www.emcdda.europa.eu [Internet]. [citirano 27. oktober 2023]. Dostopno na: https://www.emcdda.europa.eu/publications/insights/cannabis-market_en

18. 17_ESPAD-Slovenija-2019_Rezultati-raziskave.pdf [Internet]. [citirano 27. oktober 2023]. Dostopno na: https://www.infodroga.si/wp-content/uploads/2022/07/17_ESPAD-Slovenija-2019_Rezultati-raziskave.pdf

19. Grošelj B, Oražem M, Kovač V. Učinkovitost kanabinoidov pri zdravljenju raka – mit ali resnica? Onkol Strok-Znan Časopis Za Zdr. 7. julij 2018;8-11 Pages.

Zaključimo lahko, da Slovenija ni med državami z največjim številom uporabnikov marihuane na prebivalca na svetu. Poleg tega se Slovenija uvršča pod povprečje EU po številu ljudi, ki so marihuano poskusili vsaj enkrat v življenju. V starostni skupini od 15 do 64 let, je 20,7 % Slovencev poskusilo marihuano, medtem ko je povprečje EU 27,2 % (3). Podobno velja tudi za uporabo konoplje v zadnjem letu med mladimi odraslimi, saj je le 12,3% posameznikov starih od 15 do 34 let uporabljalo marihuano v preteklem letu, povprečje EU pa znaša 15 %. (3)

Konoplja je najbolj razširjena prepovedana droga med slovenskim prebivalstvom. Podatki kažejo, da je uporaba konoplje kadarkoli v življenju najbolj pogosta pri mlajši populaciji (15-34 let), pri posameznikih z višjo izobrazbo, v gosto poseljenih območjih, pri posameznikih iz višjih slojev glede na materialno premoženje, posameznikih brez partnerja ter moških. Po drugi strani je uporaba konoplje v zadnjem letu oziroma mesecu bolj pogosta pri posameznikih, ki se še šolajo (15-24 let), brezposelnih ter pri posameznikih s srednješolsko izobrazbo ali manj.

Prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem ter tisti z več kazalniki nizkega socialno-ekonomskega položaja pogosteje nadaljujejo z uporabo konoplje. Te socialno-ekonomske neenakosti so še posebej izrazite, ko gre za izobrazbo, in so v primerjavi z moškimi bolj opazne med ženskami, starimi od 15 do 34 let. Delež  moških z najvišjo stopnjo izobrazbe, ki so vsaj enkrat v življenju poskusili konopljo, je 1,5-krat večji od deleža moških z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri ženskah pa je ta razlika 1,8-krat večja. Pri posameznikih, ki nadaljujejo z uporabo konoplje pa prevladujejo posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe v primerjavi s posamezniki z višjo izobrazbo. Pri moških z najnižjo izobrazbo je uporaba konoplje 2,4-krat višja kot med najvišje izobraženimi, pri ženskah pa je ta razlika 3,8-krat večja. Po drugi strani pa je odstotek posameznikov, ki so prenehali uporabljati konopljo, med vsemi, ki so jo kadarkoli uporabili, 2,3-krat višji pri moških in ženskah z najvišjo izobrazbo v primerjavi s tistimi z najnižjo izobrazbo. (3) (4)

Literatura:

1. The health and social effects of nonmedical cannabis use [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://www.who.int/publications-detail-redirect/9789241510240
2. dp-drug-use-prevalence | dataUNODC [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://dataunodc.un.org/dp-drug-use-prevalence
3. Drev A, Grom AH, Lavtar D, Rehberger M, Korošec A. UPORABA PREPOVEDANIH DROG, KONOPLJE V ZDRAVSTVENE NAMENE IN ZLORABA ZDRAVIL NA RECEPT MED PREBIVALCI SLOVENIJE.
4. tobacco_alcohol_and_illicit_drug_use_slovenia_p.pdf [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/tobacco_alcohol_and_illicit_drug_use_slovenia_p.pdf

Ekonomski vidiki

Iz ekonomskega vidika bi legalizacije konoplje imela velik vpliv na ekonomijo v Sloveniji. Povišal bi se prihod davkov v državni proračun, odprle bi se številne nove možnosti zaposlitve v agronomiji in storitvenih dejavnostih ter znižali bi se stroški povezani s sodišči in policijo. Upadla bi tudi raven kriminala in zastrupitev s toksičnimi substancami, ki se na žalost včasih pojavijo poleg prodane konoplje na črnem trgu.

Prohibicija konoplje povzroča izgubo izjemno perspektivne gospodarske dejavnosti in izgubo davčnih ter trošarinskih prihodkov. Na drugi strani mora država in posledično tudi davkoplačevalci financirati celoten represivni aparat, ki se ukvarja z zatiranjem uporabnikov, proizvajalcev in preprodajalcev konoplje. Jasno je, da se trenutno zaradi ilegalnosti konoplje ogromni prihodki prelivajo v družbah organiziranega kriminala, namesto da bi jih država uporabila za socialne programe ali širitev te nove gospodarske panoge. Kot primer se lahko obrnemo na prihodke v državni proračun v ZDA. Po legalizaciji v nekaterih zvezdnih državah ZDA se je državni proračun zvišal v letu 2019 za 1,7 milijarde dolarjev, dve leti kasneje pa za 3,7 milijarde dolarjev na račun davčnih in trošarinskih prihodkov konoplje. 

S popolno legalizacijo v rekreativne in medicinske namene bi v Sloveniji odprli nov trg in cel spekter z njim povezanih dejavnosti. Z ustreznimi reformami in spodbudami malih in srednjih podjetji bi lahko dosegli uravnoteženo in pravično delitev trga. Z odpiranjem novih delovnih mest bi znižali raven brezposelnosti in povečali bi gospodarsko rast. Ključno je ustvariti enostaven postopek, ki bi slovenskim kmetom pod jasnimi pogoji omogočal pridobiti licenco za proizvodnjo konoplje ter postaviti primerno dovoljeno mejo gojenja za samooskrbo. Tukaj je pomembno poudariti, da bi legalizacija konoplje približala številnim mladim tudi agronomski poklic, ki je trenutno v pomankanju. Poleg dejavnosti, ki bi se ukvarjale z pridelavo konoplje za rekreativne in medicinske namene, bi se tudi olajšal postopek pridelave konoplje za pridelavo vlaken in hrane. Konoplja kot rastlina ima tudi številne ekološke prednosti pred drugimi poljščinami. En hektar posajene konoplje, lahko prečisti iz zraka enake količine CO2 kot mlad gozd. Konoplja je tudi odlična poljščina za kolobarjenje, saj omogoča prekinitev kroga bolezni različnih poljščin, prepreči razrast plevela in prepreči erozijo tal. Poleg vsega naštetega konoplja za rast tudi ne potrebuje uporabe številnih pesticidov in insekticidov. Če se obrnemo na primer legalizacije konoplje v Kaliforniji, ki šteje okrog 40 milijonov ljudi je legalizacija konoplje omogočila kar 81 tisoč novih delovnih mest. 

Legalizacija bi tudi znižala izdatke policije, tožilstva in sodišč, ki jih ti namenijo za preiskovanje in pregon s konopljo povezanih kaznivih dejanj. Hkrati pa bi razbremenili že tako prezasedena sodišča in občutno zmanjšali sodne zaostanke saj bi eliminirali kopico neproduktivnih zadev, s katerimi se morajo trenutno sodišča ukvarjati.

Poleg širitve dejavnosti pa bi legalizacija marihuane pomenila spodbudo za rast turizma in gostinstva. Zamislite si Slovenijo kot Amsterdam srednje Evrope in Balkana. S popolno legalizacijo bi pritegnili turiste iz vseh sosednjih držav, kar bi konkretno vplivalo tudi na potrošnjo in druge storitvene dejavnosti. Če zgolj potegnemo vzporednico z igrami na srečo oz. casinoji, ki privabijo številne obiskovalce iz Italije na primorsko regijo. Ključna prednost marihuane pa je v tem, da je združljiva praktično s kakršno koli turistično dejavnostjo, kot so raziskovanje mestnih jeder, narave, kulturne dejavnosti pa do kulinaričnih doživetji, ki so po enem zvitku še posebej intenzivna.

Družbeni vidik

Uporaba konoplje že dolgo ni več prisotna le v subkulturah in marginalnih družbenih skupinah, temveč gre za ravnanje, ki je vseprisotno v družbi. Vemo, da je konoplja lahko dostopna po celi Sloveniji vsem družbenim in starostnim skupinam. 

Glavni družbeni vidiki, ki je v prid legalizacije konoplje je prekinitev prodaje konoplje na ulici. Konoplja velja za prvo rekreativno drogo, s katero se običajno mladostniki srečajo in tako posledično ustvarijo stik s preprodajo drugih nevarnejših drog. S popolno legalizacijo bi prekinili stik mladostnikov s trgom prepovedanih drog in na ta način izjemno zmanjšali oziroma v končni fazi ukinili prodajo na ulici. Uporabniki bi pa imeli svobodo rekreativne uporabe konoplje, kot je to nekaj čisto običajnega na Nizozemskem, v Kanadi ali nekaterih zvezdnih državah ZDA. Tako bi se odprle specializirani trgovine, v kateri bi izbral ustrezno vrsto konoplje, ki bi bila klasificirana po višini vsebnosti aktivnih sestavin THC in CBD. Podobno kot pri prodaji alkohola in tobačnih izdelkov pa je ključno, da postavimo ustrezno starostno omejitev in na tak način zaščitimo mladostnike.

Kot vemo ima zakonodaja, zlasti kazenska tudi veliko simbolno moč in vzgojno funkcijo, na nek način nam oblikuje predstave in zarisuje okvire dobrega in slabega, pove nam kaj je družbeno sprejemljivo in kaj deviantno oz. odklonilno ravnanje. Zakonska odprava prohibicije in liberalna ureditev konoplje bi se tako neposredno odrazila tudi na moralnem vrednotenju družbe. Tako bi prišli do odprave kriminalizacije in zmanjšanja stigmatizacije uporabnikov. Na žalost je še vedno prisoten stereotip uporabnika konoplje, ki je ne motiviran in ne opravlja svojih zadolžitev itd. Zavedamo se, da je nekaj posameznikov, ki padejo v zgoraj opisan stereotip, a je teh le peščica. Večina uporabnikov je v življenju uspešnih in normalno opravlja svoje zadolžitve. Tako bi večina rekreativno uporabo marihuane začela dojemati kot običajno družbeno prakso, primerljivo s kulturnim pitjem alkohola.

Zdravstveni vidik

Eden izmed večjih razlogov legalizacije konoplje je nedvomno zdravstveni vidik. Na žalost prohibicija konoplje močno vpliva na kakovost in kontrolo produkta prisotnega na črnem trgu. Zaradi prohibicije konoplje je v zadnjem desetletju na področju konoplje mogoče opaziti vzgojo rastlin, ki vsebujejo vse večje količine THC-ja, ki lahko dosežejo vsebnosti tudi do 22%. Proizvajalci so na ta način hoteli vzgojiti, čim močnejšo rastlino, da bi z manjšo maso produkta lahko prenašali več THC-ja. Po drugi strani pa imajo te vrste tudi skoraj ničelno vsebnost CBD-ja, za katerega so številne študije pokazale, da lahko deluje zaščitno na stranske učinke THC-ja. S popolno legalizacijo, bi država lahko zaščitila uporabnika, tako da bi na zgornji meji omejila THC vsebnost do 10% in zahtevala večje količine CBD-ja, saj imajo takšne vrste konoplje varnejši profil. Legalizacija bi tudi omejila stik mladostnikov s črnim trgov, ki predstavlja glavni vir drugih prepovedanih drog. Konoplja kupljena na črnem trgu tudi nikoli nima opredeljene vsebnosti THC-ja ter drugih potencialno škodljivih snovi kot so pesticidi, primesi drugih drog in sintetičnih kanabinoidov. Slednji so predvsem težava, saj se je pojavnost le teh v preteklem desetletju močno povečala. Na trgu so poznani pod skupnim imenom ‘spice’ in večina teh prihaja iz ilegalnih sintetičnih laboratorijev na Kitajski. Sintetični kanabinoidi so sintezni analogi THC-ja, ki delujejo veliko močneje kot THC sam in nosijo tudi druge zelo nevarne stranske učinke. Večino teh novih spojin je še ne raziskanih in so lahko potencialno zelo nevarne. V Rusiji se je leta 2014 kot primer pojavil sintetični kanabinoid imenovan MDMB-FUBINACA, ki je v le dveh tednih povzročil 600 zastrupitev in 15 smrti. Na tej točki se je potrebno vprašati, a je prohibicija konoplje res potrebna, saj tako dovoljujemo razcvet črnega trga in pojavnost številnih produktov konoplje, ki so veliko bolj nevarne od legalizirane konoplje, ki bi imela preverjeno kakovost in vsebnost.

Popolna legalizacije bi tudi omilila trenutne omejitve raziskovanja medicinske konoplje, kar bi omogočilo številne nove raziskave na svetovni ravni. Tako bi lahko pridobili številne nove vpoglede v delovanje spojin v konoplji ter lažje opredelili, kako zaščiti uporabnika.  

Poudariti je potrebno, da se uporaba konoplje, ki vsebuje THC močno odsvetuje pri nosečnicah, posameznikih, ki imajo težave s pljuči ali srcem, pri posameznikih, ki imajo duševne motnje ali družinsko zgodovino shizofrenije.

Akutni učinki

Ker THC, glavna aktivna učinkovina v konoplji, deluje psihoaktivno, so številni akutni stranski učinki povezani z delovanjem na centralni živčni sistem. Po inhalaciji konoplje se učinki pojavijo nekje po desetih minutah in učinkujejo od ene do tri ure. Konoplja je najverjetneje postala popularna kot rekreativna droga, ker pri uporabnikih povzroča evforijo, sprostitev, spremembe čutne zaznave ter percepcije čustev, poveča libido, povzroči smejanje in zgovornost. Poleg tega pa lahko povzroči številne uporabnikom neželene posledice kot so zmedenost, padec motoričnih spretnosti ter reakcijskega časa, tesnobo, paranojo, poslabšanje kratkoročnega spomina in poslabšanje kognitivnih sposobnosti. Pred uporabo konoplje se je potrebno teh stranskih učinkov zavedati. Veliko posledic stranskih učinkov se lahko izognemo z uporabo konoplje v ustreznem in varnem okolju, ki nam ne vzbuja strahu. Priporočljivo je, da je uporabnik obdan z zaupljivimi ljudmi, ki ga bodo znali pomiriti. Nekatere študije tudi opozarjajo, da je priporočljivo uporabljati konopljo z nižjimi vrednostnimi THC-ja (manj kot 10%), ki pa ima hkrati tudi večje količine CBD-ja. Številne raziskave so pokazale, da lahko CBD deluje protektivno in tako zmanjša stranske učinke tesnobe, ki jih lahko vzbudi THC.  

Konoplja poleg vpliva na centralni živčni sistem deluje tudi na ostale sisteme v telesu. Po zaužitju vpliva na delovanje srca z regulacijo srčnega pritiska in dviga srčnega utripa. Padca krvnega tlaka lahko povzroči vrtoglavico ali omedlelost, ki se velikokrat pojavi pri nenadnih dvigih telesa. V primeru, da posameznik omedli je pomembno, da ga poležemo in postavimo v položaj nezavestnega, kar omogoči normalen pretok krvi v možgane. Pogosto pride lahko tudi do rdečih oči, suhih ust, dehidracije ter slabosti, ki je izrazitejša pri prvi uporabi.

Pomembno je poudariti, da je večino teh stranskih učinkov močno povezanih z zaužito dozo THC-ja, zato je vedno priporočljiva zmerna uporaba in vednost o prisotni količini THC-ja v konoplji.

Dolgoročni stranski učinki

Pri dolgotrajni uporabi konoplje se pri uporabnikih konoplje pojavijo številne spremembe v možganskih predelih, ki imajo prisotne kanabinoidne receptorje CB1. Kljub številnim študijam obstajajo nasprotujoča si mnenja o povezavi med uživanjem konoplje in kognitivnimi motnjami. Med kronično uporabo konoplje in kognitivno disfunkcijo pa obstajajo številne povezave pri številnih možganskih funkcijah, vključno z vidiki spomina, pozornosti in eksekutivne funkcije (motivacija, načrtovanje, izbiranje). Trenutno ni še znano ali zgoraj omenjeni možganski primanjkljaji ostanejo prisotni po prenehanju kronične uporabe. Študije so pokazale, da so primanjkljaji možganskih funkcij večji pri posameznikih, ki so konopljo začeli uporabljati v mladosti, ko se možgani še razvijajo. Ključnega pomena je tukaj, da se zaščiti mladostnike in se uživanje konoplje omeji do 21 leta starosti.

Kronična uporaba konoplje tudi negativno vpliva na razvoj duševnih bolezni kot so depresija in tesnoba. Številne študije so tudi pokazale, da pri posameznikih, ki imajo genetsko predispozicijo za shizofrenijo se ta lahko predčasno pojavi v primeru uživanje konoplje. Zaradi tega je uživanje konopljo močno odsvetovana  pri ljudeh, ki imajo že prisotne razne duševne motnje ali so njim bolj podvrženi.

Pri prenehanju kronične uporabe konoplje lahko nastopijo tudi odtegnitveni simptomi, ki pa so v primerjavi z drugimi substancami bolj mili. Običajno se pojavijo psihološki simptomi kot so nespečnost, iritabilnost, nervoznost, tesnoba in pojavnost depresivnih obdobij. Redkeje se pojavijo tudi telesni znaki kot je izguba telesne teže, zaradi padca apetita, tremor, potenje ali glavoboli.

Kronično kajenje marihuane lahko tudi povzroči kronični bronhitis, saj je dim na splošno škodljiv za pljuča. To pride do večjega izraza če posamezniki poleg konoplje kadijo tudi tobak. Pomembno je tudi poudariti, da se odsvetuje uporaba tobaka pri kajenje konoplje, saj se je na tak način veliko posameznikov zasvojilo tudi s tobakom.  Zato je priporočljivo uživanje konoplje brez kajenja ali pa uporaba filtrov z aktivnim ogljem.

V primeru ko je voznik pozitiven na hitri test (test zaznava THC do koncentracije 10 ng/mL) policist sklepa, da je voznik po vplivom droge. Ta teza temelji na ugotovitvah toksikologije, ki opredeljuje zmanjšano sposobnost voznika le v času ko je droga prisotna v krvi. Na podlagi številnih študij se je vzpostavila vzročna povezava med koncentracijo THC-ja v slini in krvi, kar opravičuje testiranje sline namesto krvi. Tak voznik pridobi globo 1200 EUR, 18 kazenskih točk ter odvzem vozniškega dovoljenja za 24 ur.  Na podlagi pozitivnega hitrega testa se nadalje izvede strokovni zdravstveni pregled, kjer se preveri koncentracija najdene prepovedane droge v krvi in urinu. Pomembno je poudariti da v nadaljnjem postopku veljajo le rezultati analize urina in krvi ter mnenje zdravnika. 

V primeru ko pa ta hitri test voznik ni pozitiven in na strokovnem pregledu se izkaže, da ima pozitiven test le v urinu, pade voznik v kategorijo ko se ugotovi prisotnost navedene snovi v telesu. Test urina namreč preverja koncentracijo presnovka THC-ja  imenovanega THCA, ki pa ni psihoaktiven. V tem primeru je mogoče le ugotoviti, da je posameznik užival to drogo v preteklosti. Po drugi strani pa ni vedno mogoče določiti ali je imel drogo prisotno v krvi in posledično znižane psihofizične sposobnosti med vožnjo, ko ga je ustavila policija. Zato takšen kršitelj ne dobi predpisane globe ali drugih sankcij, a mu je odvzeto vozniško dovoljenje za začasno obdobje (24ur).

Tukaj se je potrebno zavedati razlike testov na eni strani sline in krvi ter na drugi strani testa urina. Testi sline in krvi nam povedo, ali je pri posamezniku prisoten THC. Kot smo že omenili v Sloveniji velja trenutno politika ničelne tolerance na THC, kar pomeni, da če je ta najden v krvi/slini med vožnjo se pričakuje odvzem izpita in globa. Testi krvi in sline so običajno negativni lahko že nekje med 2 do 10 ur po zadnji uporabi konoplje, medtem ko so testi na urin lahko pozitivni tudi do več tednov, ker preverjajo prisotnost metabolita THCA. Pomembno je poudariti, da se pri kronični uporabi, lahko THC veliko več časa zadržuje v slini, krvi in urinu. V nekaterih primerih so tudi najdeni pozitivni vzorci na slino po 48h urah zadnje uporabe konoplje. Pri testih na slino ustna higiena in zadosten vnos tekočine močno vplivata na rezultat testa 

Na tej točki je potrebno opredeliti problematiko pri trenutnih testih sline na podlagi katerih se policija odloča ali je posameznik pod vplivom droge. Če si ogledamo konkreten primer, ko posameznik zvečer pokadi konopljo in naslednje jutro sede za volan. V tem primeru ima posameznik popolnoma normalno psihofizično stanje ter reakcijski čas, a je v redkejšem primeru lahko še vedno pozitiven na testu sline in tvega izgubo izpita ter globo. Problem testov na slino je tudi nepopolna ujemanje s koncentracijo THC-ja v krvi. V študijah so tudi opisani primeri, ko so bili posamezniki le izpostavljeni dimu konoplje v zaprtem prostoru in imeli pozitiven THC test v slini, a so imeli test krvi negativen na THC. Zavedati se moramo, da nam le vzorec krvi lahko poda realno sliko vpliva THC-ja na psihofizično stanje. Na Nizozemski in Portugalski so recimo uvedli mejno koncentracijo THC-ja v krvi na 3 ng/mL, kar naj bi na podlagi študij bilo ekvivalentno kot 0,5 promilov alkohola v krvi. V Slovenije pa se trenutno kakršna koli zaznava THC-ja v času vožnje smatra za kaznivo in posledično pripelje do odvzem izpita. Ponovno poudarjamo, da je varnost na prvem mestu in priporočamo, da se nikoli ne usedete za volan še isti dan po uporabi konoplje.

Zelo pomemben akt je Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) (Ur.I. RS, št. 108/1999). Ta določa pogoje, pod katerimi sta dovoljeni proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami in posest prepovedanih drog. Zakon določa, da je prepovedana posest prepovedanih drog, razen v znanstveno-raziskovalne in učne namene, katere mora odobriti minister. Določa tudi, da se določene vrste Cannabis sativa, ki imajo manj kot 0,2% THC-ja, lahko gojijo za prehrambene in industrijske namene, na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

V 33. členu ZPPPD je določena denarna kazen od 209 do 626€ ali zaporna kazen do 30 dni za prekršek posedovanja prepovedane droge, v nasprotju z določbami tega zakona. Z denarno kaznijo 42 do 209 € ali z zaporom do 5 dni pa se kaznuje prekršek posedovanja manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. Zakon o prekrških pa določa, da če storilec prekrška prostovoljno vstopi v program zdravljenja uživalcev prepovedanih drog ali socialno varstvene programe, ki jih potrdita zdravstveni svet ali svet za droge, se sme storilca mileje kaznovati. Ta zakon tudi določa, da se storilcu droge odvzamejo brez plačila odškodnine ne glede na to, ali so bile te prepovedane droge njegova last ali pa jih je imel le v posesti.

Posedovanje marihuane pa je v Sloveniji dekriminalizirano, kar pomeni, da posedovanje manjših količin te droge za lastno uporabo storilca ni kaznivo dejanje, torej gre za prekršek. Še vedno gre za nezakonito početje, a dejanje ni podvrženo kazenski obravnavi. Kazni za taka dejanja so razne upravne sankcije, kot npr. Denarne kazni, odvzem vozniškega dovoljenja. Kot pa vidimo v 33. členu ZPPPD, je ena izmed možnih kazenskih sankcij za posedovanje tudi zaporna kazen, kar nasprotuje pomenu dekriminalizacije.

 Slovenski pravni sistem torej omogoča milejše kaznovanje v primeru posedovanja prepovedane droge v manjši količini, namenjeni za lastno uporabo, ni pa določena meja količine, ki se upošteva za lastno uporabo, torej smo v kazenskem postopku prepuščeni prosti presoji sodnika.