Demografija uporabnikov konoplje v Sloveniji

Ker je konoplja v večini delov sveta nezakonita, je nemogoče zbrati natančne podatke o njeni uporabi. Večino informacij se pridobi z vprašalniki, ki temeljijo na reprezentativnem vzorcu znotraj populacije. Podatki, ki jih je Urad Združenih narodov za droge in kriminal izbral v Svetovnem poročilu o drogah iz leta 2015, kažejo, da je letna razširjenost uporabe konoplje največja v Severni Ameriki, Oceaniji, zahodno srednji Afriki ter v nekaterih evropskih državah kot so Češka, Francija, Italija, Španija, Nizozemska in Monako. (1) (2)

Zaključimo lahko, da Slovenija ni med državami z največjim številom uporabnikov marihuane na prebivalca na svetu. Poleg tega se Slovenija uvršča pod povprečje EU po številu ljudi, ki so marihuano poskusili vsaj enkrat v življenju. V starostni skupini od 15 do 64 let, je 20,7 % Slovencev poskusilo marihuano, medtem ko je povprečje EU 27,2 % (3). Podobno velja tudi za uporabo konoplje v zadnjem letu med mladimi odraslimi, saj je le 12,3% posameznikov starih od 15 do 34 let uporabljalo marihuano v preteklem letu, povprečje EU pa znaša 15 %. (3)

Konoplja je najbolj razširjena prepovedana droga med slovenskim prebivalstvom. Podatki kažejo, da je uporaba konoplje kadarkoli v življenju najbolj pogosta pri mlajši populaciji (15-34 let), pri posameznikih z višjo izobrazbo, v gosto poseljenih območjih, pri posameznikih iz višjih slojev glede na materialno premoženje, posameznikih brez partnerja ter moških. Po drugi strani je uporaba konoplje v zadnjem letu oziroma mesecu bolj pogosta pri posameznikih, ki se še šolajo (15-24 let), brezposelnih ter pri posameznikih s srednješolsko izobrazbo ali manj.

Prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem ter tisti z več kazalniki nizkega socialno-ekonomskega položaja pogosteje nadaljujejo z uporabo konoplje. Te socialno-ekonomske neenakosti so še posebej izrazite, ko gre za izobrazbo, in so v primerjavi z moškimi bolj opazne med ženskami, starimi od 15 do 34 let. Delež  moških z najvišjo stopnjo izobrazbe, ki so vsaj enkrat v življenju poskusili konopljo, je 1,5-krat večji od deleža moških z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri ženskah pa je ta razlika 1,8-krat večja. Pri posameznikih, ki nadaljujejo z uporabo konoplje pa prevladujejo posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe v primerjavi s posamezniki z višjo izobrazbo. Pri moških z najnižjo izobrazbo je uporaba konoplje 2,4-krat višja kot med najvišje izobraženimi, pri ženskah pa je ta razlika 3,8-krat večja. Po drugi strani pa je odstotek posameznikov, ki so prenehali uporabljati konopljo, med vsemi, ki so jo kadarkoli uporabili, 2,3-krat višji pri moških in ženskah z najvišjo izobrazbo v primerjavi s tistimi z najnižjo izobrazbo. (3) (4)

Literatura:

  1. The health and social effects of nonmedical cannabis use [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://www.who.int/publications-detail-redirect/9789241510240
  2. dp-drug-use-prevalence | dataUNODC [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://dataunodc.un.org/dp-drug-use-prevalence
  3. Drev A, Grom AH, Lavtar D, Rehberger M, Korošec A. UPORABA PREPOVEDANIH DROG, KONOPLJE V ZDRAVSTVENE NAMENE IN ZLORABA ZDRAVIL NA RECEPT MED PREBIVALCI SLOVENIJE.
  4. tobacco_alcohol_and_illicit_drug_use_slovenia_p.pdf [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/tobacco_alcohol_and_illicit_drug_use_slovenia_p.pdf