O stranskih učinkih

S tem, ko vse več držav po svetu legalizirala ali dekriminalizira konopljo (se navezuje na konopljo, ki vsebuje THC), se med ljudmi pojavlja prepričanje, da konoplja ni nevarna za rekreativno uporabo. Moramo se zavedati, da skoraj vsaka psihoaktivna snov, ki jo vnesemo v telo ima potencial, da vzbudi stranske učinke. V primeru rekreativnih uporabnikov je zelo pomembna izobrazba o stranskih učinkih in varnosti uporabe. 

Poudariti je potrebno, da se uporaba konoplje, ki vsebuje THC močno odsvetuje pri nosečnicah, posameznikih, ki imajo težave s pljuči ali srcem, pri posameznikih, ki imajo duševne motnje ali družinsko zgodovino shizofrenije.

Akutni učinki

Ker THC, glavna aktivna učinkovina v konoplji, deluje psihoaktivno, so številni akutni stranski učinki povezani z delovanjem na centralni živčni sistem. Po inhalaciji konoplje se učinki pojavijo nekje po desetih minutah in učinkujejo od ene do tri ure. Konoplja je najverjetneje postala popularna kot rekreativna droga, ker pri uporabnikih povzroča evforijo, sprostitev, spremembe čutne zaznave ter percepcije čustev, poveča libido, povzroči smejanje in zgovornost. Poleg tega pa lahko povzroči številne uporabnikom neželene posledice kot so zmedenost, padec motoričnih spretnosti ter reakcijskega časa, tesnobo, paranojo, poslabšanje kratkoročnega spomina in poslabšanje kognitivnih sposobnosti. Pred uporabo konoplje se je potrebno teh stranskih učinkov zavedati. Veliko posledic stranskih učinkov se lahko izognemo z uporabo konoplje v ustreznem in varnem okolju, ki nam ne vzbuja strahu. Priporočljivo je, da je uporabnik obdan z zaupljivimi ljudmi, ki ga bodo znali pomiriti. Nekatere študije tudi opozarjajo, da je priporočljivo uporabljati konopljo z nižjimi vrednostnimi THC-ja (manj kot 10%), ki pa ima hkrati tudi večje količine CBD-ja. Številne raziskave so pokazale, da lahko CBD deluje protektivno in tako zmanjša stranske učinke tesnobe, ki jih lahko vzbudi THC.  

Konoplja poleg vpliva na centralni živčni sistem deluje tudi na ostale sisteme v telesu. Po zaužitju vpliva na delovanje srca z regulacijo srčnega pritiska in dviga srčnega utripa. Padca krvnega tlaka lahko povzroči vrtoglavico ali omedlelost, ki se velikokrat pojavi pri nenadnih dvigih telesa. V primeru, da posameznik omedli je pomembno, da ga poležemo in postavimo v položaj nezavestnega, kar omogoči normalen pretok krvi v možgane. Pogosto pride lahko tudi do rdečih oči, suhih ust, dehidracije ter slabosti, ki je izrazitejša pri prvi uporabi.

Pomembno je poudariti, da je večino teh stranskih učinkov močno povezanih z zaužito dozo THC-ja, zato je vedno priporočljiva zmerna uporaba in vednost o prisotni količini THC-ja v konoplji.

Dolgoročni stranski učinki

Pri dolgotrajni uporabi konoplje se pri uporabnikih konoplje pojavijo številne spremembe v možganskih predelih, ki imajo prisotne kanabinoidne receptorje CB1. Kljub številnim študijam obstajajo nasprotujoča si mnenja o povezavi med uživanjem konoplje in kognitivnimi motnjami. Med kronično uporabo konoplje in kognitivno disfunkcijo pa obstajajo številne povezave pri številnih možganskih funkcijah, vključno z vidiki spomina, pozornosti in eksekutivne funkcije (motivacija, načrtovanje, izbiranje). Trenutno ni še znano ali zgoraj omenjeni možganski primanjkljaji ostanejo prisotni po prenehanju kronične uporabe. Študije so pokazale, da so primanjkljaji možganskih funkcij večji pri posameznikih, ki so konopljo začeli uporabljati v mladosti, ko se možgani še razvijajo. Ključnega pomena je tukaj, da se zaščiti mladostnike in se uživanje konoplje omeji do 21 leta starosti.

Kronična uporaba konoplje tudi negativno vpliva na razvoj duševnih bolezni kot so depresija in tesnoba. Številne študije so tudi pokazale, da pri posameznikih, ki imajo genetsko predispozicijo za shizofrenijo se ta lahko predčasno pojavi v primeru uživanje konoplje. Zaradi tega je uživanje konopljo močno odsvetovana  pri ljudeh, ki imajo že prisotne razne duševne motnje ali so njim bolj podvrženi.

Pri prenehanju kronične uporabe konoplje lahko nastopijo tudi odtegnitveni simptomi, ki pa so v primerjavi z drugimi substancami bolj mili. Običajno se pojavijo psihološki simptomi kot so nespečnost, iritabilnost, nervoznost, tesnoba in pojavnost depresivnih obdobij. Redkeje se pojavijo tudi telesni znaki kot je izguba telesne teže, zaradi padca apetita, tremor, potenje ali glavoboli.

Kronično kajenje marihuane lahko tudi povzroči kronični bronhitis, saj je dim na splošno škodljiv za pljuča. To pride do večjega izraza če posamezniki poleg konoplje kadijo tudi tobak. Pomembno je tudi poudariti, da se odsvetuje uporaba tobaka pri kajenje konoplje, saj se je na tak način veliko posameznikov zasvojilo tudi s tobakom.  Zato je priporočljivo uživanje konoplje brez kajenja ali pa uporaba filtrov z aktivnim ogljem.