Razlogi za legalizacijo

Trenutno po številnih državah sveta potekajo gibanja za legalizacijo konoplje. V preteklih leti je konoplja postala legalna za rekreativno uporabo v kar 21 zvezdnih državah ZDA in trenutno je postopek legalizacije v polnem zagonu tudi v Nemčiji. Konoplja je legalizirana tudi na Nizozemski, Kanadi in Malti. Legalizacija ponuja številne prednosti predvsem iz ekonomskega vidika, družbenega vidika ter iz vidika zdravstva. Potrebno pa se je zavedati, da so lahko prisotne tudi slabe plati legalizacije konoplje, ki se jih je potrebno zavedati in omejiti. V nadaljevanju bomo naredili kratek pregled skozi prednosti legalizacije na zgoraj omenjenih vidikih.

Ekonomski vidiki

Iz ekonomskega vidika bi legalizacije konoplje imela velik vpliv na ekonomijo v Sloveniji. Povišal bi se prihod davkov v državni proračun, odprle bi se številne nove možnosti zaposlitve v agronomiji in storitvenih dejavnostih ter znižali bi se stroški povezani s sodišči in policijo. Upadla bi tudi raven kriminala in zastrupitev s toksičnimi substancami, ki se na žalost včasih pojavijo poleg prodane konoplje na črnem trgu.

Prohibicija konoplje povzroča izgubo izjemno perspektivne gospodarske dejavnosti in izgubo davčnih ter trošarinskih prihodkov. Na drugi strani mora država in posledično tudi davkoplačevalci financirati celoten represivni aparat, ki se ukvarja z zatiranjem uporabnikov, proizvajalcev in preprodajalcev konoplje. Jasno je, da se trenutno zaradi ilegalnosti konoplje ogromni prihodki prelivajo v družbah organiziranega kriminala, namesto da bi jih država uporabila za socialne programe ali širitev te nove gospodarske panoge. Kot primer se lahko obrnemo na prihodke v državni proračun v ZDA. Po legalizaciji v nekaterih zvezdnih državah ZDA se je državni proračun zvišal v letu 2019 za 1,7 milijarde dolarjev, dve leti kasneje pa za 3,7 milijarde dolarjev na račun davčnih in trošarinskih prihodkov konoplje. 

S popolno legalizacijo v rekreativne in medicinske namene bi v Sloveniji odprli nov trg in cel spekter z njim povezanih dejavnosti. Z ustreznimi reformami in spodbudami malih in srednjih podjetji bi lahko dosegli uravnoteženo in pravično delitev trga. Z odpiranjem novih delovnih mest bi znižali raven brezposelnosti in povečali bi gospodarsko rast. Ključno je ustvariti enostaven postopek, ki bi slovenskim kmetom pod jasnimi pogoji omogočal pridobiti licenco za proizvodnjo konoplje ter postaviti primerno dovoljeno mejo gojenja za samooskrbo. Tukaj je pomembno poudariti, da bi legalizacija konoplje približala številnim mladim tudi agronomski poklic, ki je trenutno v pomankanju. Poleg dejavnosti, ki bi se ukvarjale z pridelavo konoplje za rekreativne in medicinske namene, bi se tudi olajšal postopek pridelave konoplje za pridelavo vlaken in hrane. Konoplja kot rastlina ima tudi številne ekološke prednosti pred drugimi poljščinami. En hektar posajene konoplje, lahko prečisti iz zraka enake količine CO2 kot mlad gozd. Konoplja je tudi odlična poljščina za kolobarjenje, saj omogoča prekinitev kroga bolezni različnih poljščin, prepreči razrast plevela in prepreči erozijo tal. Poleg vsega naštetega konoplja za rast tudi ne potrebuje uporabe številnih pesticidov in insekticidov. Če se obrnemo na primer legalizacije konoplje v Kaliforniji, ki šteje okrog 40 milijonov ljudi je legalizacija konoplje omogočila kar 81 tisoč novih delovnih mest. 

Legalizacija bi tudi znižala izdatke policije, tožilstva in sodišč, ki jih ti namenijo za preiskovanje in pregon s konopljo povezanih kaznivih dejanj. Hkrati pa bi razbremenili že tako prezasedena sodišča in občutno zmanjšali sodne zaostanke saj bi eliminirali kopico neproduktivnih zadev, s katerimi se morajo trenutno sodišča ukvarjati.

Poleg širitve dejavnosti pa bi legalizacija marihuane pomenila spodbudo za rast turizma in gostinstva. Zamislite si Slovenijo kot Amsterdam srednje Evrope in Balkana. S popolno legalizacijo bi pritegnili turiste iz vseh sosednjih držav, kar bi konkretno vplivalo tudi na potrošnjo in druge storitvene dejavnosti. Če zgolj potegnemo vzporednico z igrami na srečo oz. casinoji, ki privabijo številne obiskovalce iz Italije na primorsko regijo. Ključna prednost marihuane pa je v tem, da je združljiva praktično s kakršno koli turistično dejavnostjo, kot so raziskovanje mestnih jeder, narave, kulturne dejavnosti pa do kulinaričnih doživetji, ki so po enem zvitku še posebej intenzivna.

Družbeni vidik

Uporaba konoplje že dolgo ni več prisotna le v subkulturah in marginalnih družbenih skupinah, temveč gre za ravnanje, ki je vseprisotno v družbi. Vemo, da je konoplja lahko dostopna po celi Sloveniji vsem družbenim in starostnim skupinam. 

Glavni družbeni vidiki, ki je v prid legalizacije konoplje je prekinitev prodaje konoplje na ulici. Konoplja velja za prvo rekreativno drogo, s katero se običajno mladostniki srečajo in tako posledično ustvarijo stik s preprodajo drugih nevarnejših drog. S popolno legalizacijo bi prekinili stik mladostnikov s trgom prepovedanih drog in na ta način izjemno zmanjšali oziroma v končni fazi ukinili prodajo na ulici. Uporabniki bi pa imeli svobodo rekreativne uporabe konoplje, kot je to nekaj čisto običajnega na Nizozemskem, v Kanadi ali nekaterih zvezdnih državah ZDA. Tako bi se odprle specializirani trgovine, v kateri bi izbral ustrezno vrsto konoplje, ki bi bila klasificirana po višini vsebnosti aktivnih sestavin THC in CBD. Podobno kot pri prodaji alkohola in tobačnih izdelkov pa je ključno, da postavimo ustrezno starostno omejitev in na tak način zaščitimo mladostnike.

Kot vemo ima zakonodaja, zlasti kazenska tudi veliko simbolno moč in vzgojno funkcijo, na nek način nam oblikuje predstave in zarisuje okvire dobrega in slabega, pove nam kaj je družbeno sprejemljivo in kaj deviantno oz. odklonilno ravnanje. Zakonska odprava prohibicije in liberalna ureditev konoplje bi se tako neposredno odrazila tudi na moralnem vrednotenju družbe. Tako bi prišli do odprave kriminalizacije in zmanjšanja stigmatizacije uporabnikov. Na žalost je še vedno prisoten stereotip uporabnika konoplje, ki je ne motiviran in ne opravlja svojih zadolžitev itd. Zavedamo se, da je nekaj posameznikov, ki padejo v zgoraj opisan stereotip, a je teh le peščica. Večina uporabnikov je v življenju uspešnih in normalno opravlja svoje zadolžitve. Tako bi večina rekreativno uporabo marihuane začela dojemati kot običajno družbeno prakso, primerljivo s kulturnim pitjem alkohola.

Zdravstveni vidik

Eden izmed večjih razlogov legalizacije konoplje je nedvomno zdravstveni vidik. Na žalost prohibicija konoplje močno vpliva na kakovost in kontrolo produkta prisotnega na črnem trgu. Zaradi prohibicije konoplje je v zadnjem desetletju na področju konoplje mogoče opaziti vzgojo rastlin, ki vsebujejo vse večje količine THC-ja, ki lahko dosežejo vsebnosti tudi do 22%. Proizvajalci so na ta način hoteli vzgojiti, čim močnejšo rastlino, da bi z manjšo maso produkta lahko prenašali več THC-ja. Po drugi strani pa imajo te vrste tudi skoraj ničelno vsebnost CBD-ja, za katerega so številne študije pokazale, da lahko deluje zaščitno na stranske učinke THC-ja. S popolno legalizacijo, bi država lahko zaščitila uporabnika, tako da bi na zgornji meji omejila THC vsebnost do 10% in zahtevala večje količine CBD-ja, saj imajo takšne vrste konoplje varnejši profil. Legalizacija bi tudi omejila stik mladostnikov s črnim trgov, ki predstavlja glavni vir drugih prepovedanih drog. Konoplja kupljena na črnem trgu tudi nikoli nima opredeljene vsebnosti THC-ja ter drugih potencialno škodljivih snovi kot so pesticidi, primesi drugih drog in sintetičnih kanabinoidov. Slednji so predvsem težava, saj se je pojavnost le teh v preteklem desetletju močno povečala. Na trgu so poznani pod skupnim imenom ‘spice’ in večina teh prihaja iz ilegalnih sintetičnih laboratorijev na Kitajski. Sintetični kanabinoidi so sintezni analogi THC-ja, ki delujejo veliko močneje kot THC sam in nosijo tudi druge zelo nevarne stranske učinke. Večino teh novih spojin je še ne raziskanih in so lahko potencialno zelo nevarne. V Rusiji se je leta 2014 kot primer pojavil sintetični kanabinoid imenovan MDMB-FUBINACA, ki je v le dveh tednih povzročil 600 zastrupitev in 15 smrti. Na tej točki se je potrebno vprašati, a je prohibicija konoplje res potrebna, saj tako dovoljujemo razcvet črnega trga in pojavnost številnih produktov konoplje, ki so veliko bolj nevarne od legalizirane konoplje, ki bi imela preverjeno kakovost in vsebnost.

Popolna legalizacije bi tudi omilila trenutne omejitve raziskovanja medicinske konoplje, kar bi omogočilo številne nove raziskave na svetovni ravni. Tako bi lahko pridobili številne nove vpoglede v delovanje spojin v konoplji ter lažje opredelili, kako zaščiti uporabnika.