Statistika uporabe konoplje v Sloveniji

Uvod

Preden se poglobimo v poglavje o statističnih podatkih, moramo najprej pojasniti razliko med glavnimi spojinami konoplje, imenovanimi kanabinoidi. Kanabinoidi so spojine, ki so značilne za rod rastlin, imenovan Cannabis. Glavni trije naravno prisotni kanabinoidi so CBGA (kanabigerolna kislina), Δ9-THCA (Δ9-tetrahidrokanabinolna kislina) in CBDA (kanabidiolna kislina). CBGA je matična molekula vseh kanabinoidov, ki se pozneje z encimskimi reakcijami pretvori v Δ9-THCA ali CBDA, kot vidimo na spodnji sliki. Zaradi tega zaporedja reakcij se CBGA običajno nahaja v manjših količinah, ker se ga večina pretvori. Ko so CBGA, Δ9-THCA in CBDA izpostavljeni vročini, se iz kislih oblik pretvorijo v tako imenovane aktivne oblike: CBG (kanabigerol), Δ9- THC (Δ9-tetrahidrokanabinol) in CBD (kanabidiol). Na tej točki je pomembno vedeti, da imajo različni sorte konoplje različne gene, ki lahko vsebujejo pretežno THC ali CBD. Sorte z manj kot 0,3 % THC, se imenujejo hemp in se uporabljajo pretežno v kmetijstvu za proizvodnjo vlaken, semen in olja CBD. Sorte z visoko vsebnostjo THC se imenujejo marihuana, ki je v večjem delu sveta nezakonita in se večinoma uporablja za proizvodnjo prepovedanih drog. (5)

Omeniti moramo tudi različne mehanizme delovanja zgoraj omenjenih molekul na človeško telo. THC je delni agonist (delno aktivira) receptorja CB1, ki ga najdemo predvsem v možganih. Delna aktivacija receptorja CB1 povzroči evforijo, sproščenost in antinocicepcijo (zmanjša občutek bolečine). Zaradi evforičnega učinka THC, se konoplja že stoletja uporablja kot rekreativna droga, kar je pripeljalo tudi do njene neizogibne prepovedi. Po drugi strani pa THC veliko obeta tudi na medicinskem področju kot analgetik (zdravilo proti bolečinam), antiemetik in antikonvulziv. THC deluje tudi kot delni agonist na receptorjih CB2 in drugih receptorjih, kar bi lahko pojasnilo tudi nekatere njegove druge učinke  CBD po drugi strani deluje tako, da je delni agonist receptorjev CB2 in aktivira nekatere druge receptorje. Nekatere zgodnje klinične študije kažejo, da bi lahko CBD pomagal pri anksioznosti, kognitivnih in gibalnih motnjah, bolečini in epileptičnih napadih. V nasprotju s THC, CBD deluje kot antagonist CB1 (blokira aktivacijo) ali kot negativni alosterični modulator CB1, kar pomeni, da bi lahko CBD potencialno zmanjšal toksične učinke THC in privedel do varnejšega profila delovanja, ko sta obe spojini prisotni v konoplji. CBG se po učinkih nahaja nekje med THC in CBD, saj je CBG šibek delni agonist CB1 in CB2. CBG  deluje tudi kot močan agonist ɑ-2 adrenoceptorja, antagonist serotoninskega receptorja 5-HT1A in agonist na receptorju PPARγ. Ker je bil CBG odkrit po THC-ju in CBD-ju še vedno ni dovolj študij, da bi lahko sklepali o njegovi učinkovitosti. Nekaj obetavnih rezultatov za uporabo CBG-ja je pri nekaterih vrstah raka, pri presnovnem sindromu (sladkorna bolezen tipa dva in hipertenzija) in kot nevroprotektivno sredstvo. (5) (6)

Letna uporaba konoplje v Sloveniji

Statistične podatke o konoplji za Slovenijo je precej težko pridobiti, zlasti ko gre za količino zaužite konoplje. Večina podatkov se osredotoča na konopljo z visoko vsebnostjo THC, ki v Sloveniji velja za prepovedano drogo. Po drugi strani pa je zelo malo znanega o CBD, CBG, sintetičnih kanabinoidih in drugih oblikah konoplje kot je smola in olje. Na pomanjkanje podatkov najverjetneje vpliva nezakonitost konoplje in to, da je CBD (in z njim povezani izdelki) na trgu relativno kratek čas. V naslednjih poglavjih bomo pregledali uporabo konoplje za različne skupine izdelkov.

Uporaba THC konoplje

V tem poglavju bomo naredili pregled THC konoplje, ki je najbolj uporabljana in problematična vrsta konoplje. Iz NIJZ raziskave iz leta 2012 (starostna skupina 15-64 let), je bilo 15,8% uporabnikov, ki so konopljo poskusili vsaj enkrat v življenju , 4,4 % uporabnikov v zadnjem letu in 2,3 % uporabnikov v zadnjem mesecu. Če primerjamo podatke iz leta 2012 s podatki iz zadnje raziskave, opravljene leta 2018, lahko opazimo jasno povečanje števila uporabnikov konoplje, in sicer na 20,7 % uporabnikov, ki so konopljo poskusili vsaj enkrat v življenju, 5,9 % uporabnikov v zadnjem letu in 3 % uporabnikov v zadnjem mesecu. Na podlagi teh podatkov smo s pomočjo demografskih podatkov za Slovenijo izračunali število uporabnikov konoplje znotraj vsake skupine. Vse ocene so na voljo v spodnji preglednici. (7) (8)

Študija iz leta 2015, imenovana Ekonomska analiza nezakonitega trga marihuane v Sloveniji, je ocenila skupno količino uživanja konoplje v Sloveniji. (9) Iz spletne ankete, ki so jo izvedli med januarjem in aprilom 2015, so pridobili 730 veljavnih odgovorov uporabnikov konoplje. V nadaljevanju so pridobljene odgovore razširili na projekcijo uporabnikov konoplje na podlagi NIJZ raziskave iz leta 2012, ki predpostavlja da je v Sloveniji 61459 uporabnikov, ki so konopljo uporabili v zadnjem letu. To skupino so pozneje nadalje razdelili v štiri skupine:

1) redki uporabniki (29.471) (1-11x letno),

2) redni uporabniki (20.626) (11-50 x letno),

3) intenzivni uporabniki (6637) (51-250 x letno) in

4) problematični ali težki uporabniki (4725) (250 ali več x letno).

Na podlagi spletne ankete so tudi ugotovili, da skupina 1 porabi 0,52 g, skupina 2 0,39 g, skupina 3 0,66 g in skupina 4 1,1 g na tipičen dan uporabe. S temi številkami so raziskovalci ocenili, da je bilo leta 2015 v Sloveniji uporabljenih približno 3 tone konoplje. Navedli so tudi, da je možnost poročanja uživanja konoplje nižja kot je realna slika, zato je ocenjena količina 3 tone uporabljene konoplje na leto konservativna. Na podlagi navedene študije smo izračunali skupno količino zaužite konoplje na s pomočjo raziskave NIJZ iz leta 2018. Pri tem izračunu smo uporabili iste parametre iz zgoraj omenjene študije. Namesto leta 2012 smo uporabili skupno število oseb iz najnovejše raziskave NIJZ iz leta 2018. Ocenili smo, da se je količina zaužite konoplje od leta 2012 do leta 2018 povečala za 900 kg. Za lažjo predstavo bi to pomenilo, da je bilo v letih 2012 in 2018 na prebivalca letno zaužitih 1,4 g oziroma 1,8 g konoplje. Navedeno je tudi, da je Slovenija samozadostna država pri oskrbi s konopljo, ki se v večini primerih prideluje v posebno prirejenih notranjih prostorih.  (7) (8) (9) (10)

Uporaba CBD konoplje

V primerjavi s THC se je CBD razširil v različne nove industrije, kot so kozmetika, hrana in pijača, wellness, prehranska dopolnila, medicina in prodaja cvetov konoplje (kajenje). Prednost CBD-ja je, da ne povzroča zastrupitev in da je njegova uporaba varna. Po problematičnem sodnem primeru leta 2017 v Franciji, ki je kasneje prešel na evropsko sodišče, je CBD izgubil oznako narkotika. Sodišče je navedlo, da CBD v skladu s konvencijo ZN iz leta 1961 ne bi smel biti označen kot narkotik, saj nima psihotropnega učinka in se lahko opredeli kot živilo, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji ukrepov EU za varnost hrane. (11) (12)

Trenutno ima CBD status novega živila, ker ga ljudje niso uživali v večji meri pred 15. 5. 1997. Pred letom 1997 so se v EU uživala le konopljina semena, olje iz semen, moka iz konopljinih semen, razmaščena konopljina semena in hladno stisnjeno CBD olje iz cvetov, zato se te oblike konoplje ne štejejo za novo živilo in se lahko v EU tržijo brez odobritve. Za druge izdelke za uživanje, kot je na primer CBD olje, ekstrahirano s CO2, pa je potrebna odobrena vloga Evropske komisije, ki v grobem stane 100 000 €. Veliko prodajalcev CBD olja zaobide to uredbo tako, da svoje olje prodajajo kot kozmetiko, saj je bil CBD leta 2021 vključen v podatkovno bazo kozmetičnih sestavin. Podoben pristop se uporablja za cvete, ki se jasno prodajajo za kajenje, vendar so označeni kot izdelki, ki niso namenjeni uživanju (na primer kot dišave), da bi se izognili predpisom, povezanim s tobakom in nikotinom. (12)

V naslednjem poglavju bomo obravnavali statistične podatke o uporabi CBD v Evropi, saj konkretnih podatkov za slovensko populacijo nismo našli. Za analizo trga smo izbrali poročilo podjetja Prohibition Partners, ki je v različnih evropskih državah anketiralo 5234 ljudi. Raziskava je pokazala, da je približno 11 % ljudi (n=5234) v zadnjem letu uporabljalo izdelke CBD, medtem ko je 4 % ljudi poročalo, da so izdelke CBD že uporabljali v svojem življenju, vendar ne v zadnjem letu. Obetaven podatek je tudi to, da je nekaj več kot 50 % anketirancev že slišalo za CBD. Če si podrobneje ogledamo uporabnike v zadnjem letu (n=1056), lahko iz ankete razberemo, da 16,4% ljudi uporablja izdelke CBD enkrat ali večkrat na dan, 12 % dvakrat ali večkrat na teden, 12,4 % enkrat na teden, 14,4 % enkrat na nekaj tednov, 11,5 % enkrat na mesec in 33,2 % manj kot enkrat na mesec. To pomeni, da je približno 40,4 % uporabnikov v zadnjem letu uporabljalo izdelke CBD vsaj enkrat na teden, kar je približno 3,5 % anketirancev. (12)

Trenutno najbolj priljubljen CBD izdelek je olje v obliki za uživanje ali v kozmetični obliki, drugi je  cvet, tretji so kapsule ali tablete, četrti vejp. To se bo z leti zagotovo spremenilo, saj bo vse več podjetij razvijalo nova živila in pijače z odobrenimi vlogami s strani Evropske komisije, ki omogočajo trženje izdelkov. Na splošno se zdi, da mlada industrija CBD raste z zdravo hitrostjo, saj število potrošnikov vsako leto narašča. Glavna težava v skladu z izdelki CBD ostajajo zakoni in predpisi EU, saj počasi razvijajoče se politike ovirajo stabilnost in rast podjetij. (12)

Rast trga konoplje v EU je razvidna iz povečanja gojenih površin konoplje iz 20540 hektarjev v letu 2015 na 33020 hektarjev v letu 2022 (60 % povečanje) oziroma proizvodnja iz 97130 ton na 179020 ton (84,3 % povečanje). Poleg proizvodnje CBD se konoplja uporablja tudi za proizvodnjo vlaken, hrane in krme, gradbeništvo in proizvodnjo papirja. Za konec bi radi omenili še, da konoplja prinaša tudi številne koristi za okolje. Na primer, en hektar konoplje lahko odstrani 9 – 15 ton CO2, kar je primerljivo z mladim gozdom, le da konoplja raste le 5 mesecev. Pomaga preprečevati bolezni, če se uporablja za kolobarjenje, zahteva malo ali nič uporabe pesticidov in preprečuje erozijo tal. (13)

Uporaba CBG konoplje

Primer CBG bomo obravnavali ločeno, saj spada v novo vejo industrije konoplje. CBG spada v kategorijo manj raziskovanih kanabinoidov, ki šteje okrog 100 različnih kanabinoidov (brez THC in CBD). Vodilna spojina iz te skupine je CBG, ki je že prisoten na evropskem trgu. Leta 2022 je bila v podatkovno zbirko sort rastlin v EU registrirana prva sorta z visoko vsebnostjo CBG-ja. Trenutno te spojine večinoma niso regulirane, a preden lahko kar koli rečemo o manj raziskanih kanabinoidih, morajo slediti korakom CBD, ki je bil razvrščen kot ne narkotična snov, in pridobiti odobritev Evropske komisije. Tudi industrija mora prispevati svoj delež in ne sme zlorabljati psihoaktivnih manj raziskovanih kanabinoidov, ki še niso regulirani, kot je Δ8-THC. Trenutno imajo ti manjši kanabinoidi CBG (1425 EUR/kg), CBN (3013 EUR/kg), CBC (8550 EUR/kg) tudi višje veleprodajne cene kot CBD (443 €/kg). Na temo teh spojin je vsako leto izvedeno vse več raziskovalnih študij, kar pomeni, da imajo v prihodnosti tudi potencial kot zdravilne učinkovine. (12)

Uporaba sintetičnih kanabinoidov

Preden začnemo s tem poglavjem, moramo na kratko opisati učinke in različne kategorije sintetičnih kanabinoidov. To skupino je treba razdeliti na pol sintetične kanabinoide in sintetične kanabinoide. Najbolj priljubljen predstavnik prvih je HHC, ki je narejen iz THC ali CBD preko ene kemijske reakcije. HHC je na trgu EU razmeroma nov, saj so ga slovenski organi prvič odkrili leta 2022. Zdi se, da je HHC varnejši od sintetičnih kanabinoidov, ker je po mehanizmu delovanja bolj podoben THC-ju, saj deluje kot delni agonist na receptorjih CB1 in CB2 ter se veže s šibkejšo afiniteto kot THC. To pomeni, da je HHC šibkejši od THC in na enak način kot THC ne more v celoti aktivirati receptorja. V primerjavi s tem opisom so sintetični kanabinoidi v celoti sintetizirani v laboratoriju z namenom posnemanja učinkov THC. Večina jih ima večjo afiniteto do receptorjev CB1 in CB2, imajo daljši čas delovanja in delujejo kot polni agonisti, kar pomeni, da lahko v primerjavi s THC in HHC dosežejo večji maksimalni učinek receptorja CB1. Zaradi te pomembne razlike so sintetični kanabinoidi nevarnejši in lahko povzročijo resne neželene učinke, kot so kardiotoksičnost, nefrotoksičnost in nevrotoksičnost ali celo smrt. (8) (14) (15)

Glede uporabe sintetičnih kanabinoidov imamo na voljo zelo malo podatkov. Kolikor nam je znano, je bila v Sloveniji izvedena le ena raziskava med študenti slovenskih univerz, v kateri je bilo pravilno izpolnjenih 319 vprašalnikov. Približno 7,9 % študentov je odgovorilo, da so jemali sintetične kanabinoide, 28 % od teh 7,9 % (2,29 % vseh študentov) pa je odgovorilo, da jih še vedno uporabljajo. Po drugi strani je 33,8 % učencev odločno nasprotovalo uporabi sintetičnih kanabinoidov, 53,9 % pa jih verjetno ne bo nikoli poskusilo. Sredinsko skupino je predstavljalo 11,6 % učencev, ki bi jih morda kdaj uporabilo, 0,7 % pa jih je navedlo, da jih zelo verjetno bodo uporabili. Večina anketirancev je sintetične kanabinoide pridobila od prijateljev (64 %), na zabavah (56 %) in pri prodajalcih (24 %). Zanimivo je tudi, da so nekateri odgovorili, da so te droge dobili v spletnih trgovinah (8 %) in lokalnih specializiranih trgovinah s konopljo (12 %). Težava sintetičnih kanabinoidov je, da preden jih regulativni organi prepovejo, ostanejo zakoniti in dostopni tudi v specializiranih trgovinah. Enaka težava je bila v zadnjih letih prisotna pri izdelkih HHC, ki so se lahko prosto prodajali v trgovinah. HHC je bil v Sloveniji prepovedan šele pred kratkim, 30. 11. 2023, saj je bil na seznam prepovedanih snovi dodan 15 dni prej, 15. 11. 2023. (8) (14) (15) (16)

Večina sintetičnih ali pol sintetičnih kanabinoidov so nove spojine, o katerih ne vemo veliko. Zato večina teh spojin predstavlja večje tveganje za zdravje v primerjavi s tradicionalno konopljo THC, saj o njihovih kratkoročnih in dolgoročnih negativnih učinkih vemo zelo malo. (8) (14) (15)

Drugi izdelki iz konoplje

Podatki o vrstah izdelkov iz konoplje so zelo redki. Po podatkih EMCDDA o proizvodnji in trgih konoplje v Evropi 95-99 % Slovencev uživa cvetove konoplje, medtem ko smolo ali hašiš uživa le 1-5 % ljudi. V poročilu je tudi navedeno, da je bila leta 2009 večina nezakonite konoplje pridelana na prostem, vendar je bilo opaziti povečanje pri tehnološko naprednejšem gojenju v zaprtih prostorih, kot je hidroponika. Po podatkih iz leta 2021 lahko sklepamo, da je danes večina konoplje pridelane v zaprtih prostorih, saj je bilo 10x več zasežene konoplje zaprtih prostorih kot na prostem. (17)

Edina študija, ki je z vprašalniki ugotavljala, katere oblike konoplje so bile zaužite, je študija, ki je  bila izvedena v okviru evropskega projekta šolskih raziskav o alkoholu in drogah med 15 in 16 letnimi šolarji. Študija je pokazala, da je konopljo v svojem življenju poskusilo 23,2 % vseh 15 in 16 letnikov. Večina jih jo je uživala v obliki cvetov konoplje (19 %) ali v mešanici s tobakom (17%), v obliki olja iz konoplje (6,5%) in v obliki smole ali hašiša (3,3%). (18)

Uporaba konopljinega olja se pogosto uporablja tudi za samozdravljenje nekaterih bolezni, zlasti pri bolnikih z rakom. Večina teh načinov uporabe ni znanstveno podprta, zato ljudje običajno kupujejo THC olje na črnem trgu. Po podatkih študije iz ZDA se 5 % bolnikov z rakom poslužuje samozdravljenja s konopljinim oljem. Žal v Sloveniji podobna študija še ni bila izvedena, vendar zdravniki domnevajo, da je ta številka precej višja od 5 %. (19)

Literatura:

5. The Pharmacological Case for Cannabigerol | Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics [Internet]. [citirano 23. oktober 2023]. Dostopno na: https://jpet.aspetjournals.org/content/376/2/204.long

6. Shahbazi F, Grandi V, Banerjee A, Trant JF. Cannabinoids and Cannabinoid Receptors: The Story so Far. iScience. 20. junij 2020;23(7):101301.

7. Drev A, Grom AH, Čolaković AB, Frič A. REPORT ON THE DRUG SITUATION 2018 OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA.

8. Jandl M, Grom AH, Drev A, Čolaković AB, Frič A. REPORT ON THE DRUG SITUATION 2021 OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA.

9. Verbič M, Čok M, Perić P. An economic analysis of the illegal marijuana market in Slovenia. Econ Res-Ekon Istraživanja. 1. januar 2019;32(1):657–72.

10. 1_demografija_2017.pdf [Internet]. [citirano 24. oktober 2023]. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2017/1_demografija_2017.pdf

11. Cannabidiol (CBD) is not considered a ‘narcotic drug’ under European law | www.emcdda.europa.eu [Internet]. [citirano 24. oktober 2023]. Dostopno na: https://www.emcdda.europa.eu/news/2020/cannabidiol-cbd-is-not-considered-a-narcotic-drug-under-european-law_en

12. Prohibition Partners [Internet]. [citirano 25. oktober 2023]. The European CBD Report Health and Wellness. Dostopno na: https://prohibitionpartners.com/reports/the-european-cbd-report-health-and-wellness/

13. Hemp [Internet]. [citirano 25. oktober 2023]. Dostopno na: https://agriculture.ec.europa.eu/farming/crop-productions-and-plant-based-products/hemp_en

14. Matjaž MG, Tomašič T. UPORABA KANABINOIDOV.

15. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Hexahydrocannabinol (HHC) and related substances: technical report. [Internet]. LU: Publications Office; 2023 [citirano 26. oktober 2023]. Dostopno na: https://data.europa.eu/doi/10.2810/852912

16. eUprava – Predlog predpisa [Internet]. [citirano 4. december 2023]. Dostopno na: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=15805

17. Cannabis production and markets in Europe | www.emcdda.europa.eu [Internet]. [citirano 27. oktober 2023]. Dostopno na: https://www.emcdda.europa.eu/publications/insights/cannabis-market_en

18. 17_ESPAD-Slovenija-2019_Rezultati-raziskave.pdf [Internet]. [citirano 27. oktober 2023]. Dostopno na: https://www.infodroga.si/wp-content/uploads/2022/07/17_ESPAD-Slovenija-2019_Rezultati-raziskave.pdf

19. Grošelj B, Oražem M, Kovač V. Učinkovitost kanabinoidov pri zdravljenju raka – mit ali resnica? Onkol Strok-Znan Časopis Za Zdr. 7. julij 2018;8-11 Pages.